Španija: puščava Tabernas pa do Alhame de Granada

Zjutraj se posloviva od res lepega dela obale (pred mestom Garrucha in za mestom) 

Mimo velikih nasadov nadaljujeva pot v notranjost dežele do mesta Tabernas.

V okolici mesta je področje, ki ga mnogi smatrajo za edino puščavo v Evropi.

To trditev utemeljujejo s tem, da je tukaj zelo malo padavin, visoko izhlapevanje, 

puščavska vegetacija ter erodirana pokrajina.

Pokrajina, ki sva jo opazovala večinoma iz avta, je res podobna polpuščavi,

 kakršno sva izkusila v Maroku in Tunisu.

Zato razumeva, da je tukaj letos neobičajno zeleno zaradi obilice dežja v februarju,

 pa tudi sedaj, v času najinega obiska.

Pokrajina je slikovita in lepa in če ne bi že pred tem videla Sahare,

 bi bila nad Tabernasom navdušena.

Za razliko od Sahare pa to puščavo lahko obišče vsak, saj skozi njo vodi avtocesta.

Poslovila sva se od Tabernasa in odpeljala proti Granadi.

Vozila sva se severno od masivnega gorstva Sierre Nevade, ki pa je bil za naju žal zakrit z oblaki.

Pred Granado sva zopet občudovala bivališča, ki so jih izdolbli v rdeči peščenjak.

Granada je zgodovinsko mesto v Andaluziji, kjer se prepletata islamska in krščanska kultura. 

Staro mesto je labirint uličic, kjer se verjetno pogosto zgosti promet tako kot se je danes pred nama.

Najbolj znan objekt v mestu je  Alhambra, ki je ogromen kompleks palač in vrtov iz časa muslimanske dinastije iz 13 stoletja.

Zanimive mestne četrti so še Albaicin, arabsko mestno jedro in Sacromonte znan po jamskih hišah. 

Vse sva si mimogrede ogledala, saj so bile temperature zopet nizke. Nad mestom se dviga namreč gorstvo Sierra Nevada s svojimi sneženimi tritisočaki.

Nazaj proti morju sva se zapeljala skozi Alhamo de Granada,

 ter pred mestom našla tople vrelce zajete v mali bazenček. Temperatura vode je čez 40 stopinj. Popotniki radi izkoristimo take naravne danosti.
 

_________________