petek, 30. julij 2010

Stiniva na Braču


Danes se je dogajal dan počitka in čiščenja jadrnice.  V zaliv so prihajale jadrnice, nekaterim je sidro popustilo in so hitro odbrzele stran. Pač vsi so iskali miren zaliv pred neverini, ki so se bližali Braču.










Nekateri smo si dan tudi malo popestrili s čolnarjenjem po zalivu, ker pa nam veslanje ne gre ravno najbolje od rok, sem si pomagala kar s krmnim vezom od jadrnice. Ali pa s pisanjem zgodb in doživljajov v zasilni toda zelo prijetni pisarni, ki bi jo kar zamenjala za stalno.


Zaliv se je spraznil in želela sva se presidrati toda motorja jadrnice ni bilo mogoče zagnati.  Tako se je za kapitana žal nadaljeval delovni dan. Prešraufal je vse mogoče, posprejal vse kontakte ampak motor nič. Tako da sva bila prisiljena poklicati na pomoč mehanika, ki je pribrzel kar z motornim čolnom iz bližnje Milne, takoj našel slab kontakt, zaračunal 50 € in odbrzel novim eurom nasproti.

Popoldan je prijadrala v zaliv še jadrnica Sara z našimi prijatelji na krovu. Razveselila sva se, povedali smo si malo morskih prigod in opazovali neverine kako so se bližali in oddaljevali od nas. No ob mraku pa je postalo v zalivu zelo nemirno, ker so notri prihajali veliki valovi mrtvega morja od neviht, ki so očitno divjale nekje na severozahodu. Zato sta kapitana modro ugotovila, da se je treba prestaviti, če hočemo mirno spati. Kapitan Sare je predlagal , da naj gremo vsi v sosednji zaliv Stipanska, ker zna biti tam bolj mirno. Hitro smo se odsidrali, ker je že bil mrak.
Stipanska je res miren zaliv in kapitan Sare nam je predlagal odlično rešitev za bližajočo noč v kateri so vremenoslovci napovedali nevihte.
In nevihte so se res vrstile v tem vrstnem redu veter, grmenje, bonaca nato ploha in tako dalje bo menda celo noč in še sobotno jutro bo nevihtno,tako da se nam ne bo mudilo nikamor..










Noč na jadrnici, ko divja zunaj nevihta je malo drugačna kot če prisluškuješ nevihti v trdni hiši na zemlji. Zopet se zaveš, kako zelo smo ljudje nebogljeni in odvisni od naravnih sil, pred naravo pa se skrivamo  v svojih hišah.