Velika planina

Izhodišče: Stahovica pri Kamniku
Čas hoje : okoli 6 ur skupaj

Pričela sem hoditi že v temi in pri cerkvici Sv.Primoža me je spet pričakal  vedno znova in znova čarobni sončni vzhod.

Mimo Pasjih pečin je bila pot prav lepo uhojena. In snega je bilo bistveno manj kot sem ga pričakovala glede na to, kolikor ga je bilo včeraj na Pokljuki in bližnji okolici.

Kadar se podajam v planine sama, izbiram bolj varne in lahke poti sredogorja; še posebej v zimskem času.

Ampak vedno me mika višje in višje, posebno ko mi pogled obstane na Grintovcu in ostalih Alpah, ki so se prav lepo belo svetile v modrini neba in seveda vabile, vabile....Saj bo, tudi to bo še to zimo!

Toda tudi na Veliki planini sem našla stezico, ki je bila uhojena samo od  mojih stopinj. Ker sem rada samotni popotnik, sem v teh jutranjih urah in po robu planine uživala sama.

Pogled  na meglene doline me vedno prevzame. Tokrat sem opazovala dolino z roba Velike planine in sem pomislila, da tudi mogočni dimniki tovarne Lek, nikoli ne bodo mogli proizvesti takšnega zdravila, ki bi pozdravil bolezni današnjega časa kot to lahko naredi lek v planinah, ki se mu reče gorski zrak in prekrasni občutki visoko nad dolinami. Samo malo se je treba potruditi in vstati iz mehkih foteljev tople sobe in če to narediš v zgodnjem jutru si poplačan s čudovito jutranjo svetlobo v planinah, ki je vedno drugačna od popoldanske ali celo dolinske svetlobe.

Velika planina je vedno izredno hvaležen objekt za fotografiranje in upam, da bodo slikice spodbudile še koga, da se bo podal malo ven iz toplih izb, na gorski zrak.

Po robu planine sem se povzpela do najvišjega vrha Gradišča(1666m) nato dalje proti Zelenemu robu, mimo samotne planine Konjščice proti planini Dol in Konju. Pot je bila lepo uhojena, sicer z malo stopinjami ampak bila je. Občasno pa malo pomrznjena.

In nato zopet nazaj mimo planinskih domov .

Sonce je že lepo pogrelo poti, tako da niso bile več pomrznjene in palic nisem  potrebovala. Prav hitro sem se spet mimo Pasjih pečin spustila v dolino.

Prelepa sončna dneva sta minila, slikice in občutki pa so ostali zabeleženi v duši zame ter tudi v digitalni obliki, da spodbudijo še koga za pohode v prelepe planine.