sobota, 02. januar 2010

Menina planina

Izhodišče: Sv.Florjan nad Gornjim Gradom
Čas: 1.50 h do Doma na Menini, 1h navzdol

Danes se nama je pokazala Menina planina v najlepši luči.Spodaj skoraj pomlad, zgoraj pa pravi snežni metež.
Zgodilo pa se je takole:
Vremenska napoved ni bila obetavna za v hribe, dež v dolinah in nad 1000m sneženje, ker pa so bile megle visoko in nisva imela občutka, da bo moker dan, sva izbrala Menino planino. Z avtom sva se odpeljala malo višje, to je iz Bočne do kmetije Šemprimožnik.

Markirana pot preči cesto pri kmetiji Šemprimožnik. Odločila sva se , da od tu nadaljujeva pot proti Domu na Menini planini po lepo markirani poti. Uživala sva v prekrasnem pogledu navzdol na pomladno zeleni Zadrečko ter Savinjsko dolino.



Pot je vodila skozi gozd, ponekod kar strmo navzgor, opazovala sva prve telohe toda kmalu sva prišla do snežne meje, ki so jo vremenoslovci napovedali za ta dan, to je bilo tam okrog 1100 m.

Hodila sva mimo vrtač, tipičnih za kraški svet, opazila sva, da so korenine smrek pogosto zunaj nad tlemi, kar pomeni močno izpiranje prsti.
Odločila sva se za pot čez Ovčje stane, druga pa vodi čez Jespo .

Zelo hitro sva bila ven iz gozda in pred nama so se odprli Ovčji stani, to je planjava z velikim oddajnikom v ozadju. Nad sosednimi Dobrovljami so se začele viti sive megle in kmalu je naletaval tudi sneg, veter pa je na planjavi sproti brisal najine sledove v snegu. Še malo po zasneženih Ovčjih stanih med Vetrnikom ter Špicem in Dom na Menini planini(1453 m) je bil pred nama. Hodila sva manj kot dve uri v počasnem koraku.


V manj kot dveh urah sva doživela pomladno vreme v spodnjem delu poti in vetrovno zimsko vreme s snegom na planini. Tudi zato so planinski izleti nekaj čudovitega.

Po okrepčilu v koči sva se v eni uri malo hitrejše hoje vrnila do avta in zopet prekrasnega pomladnega razgleda na Zadrečko dolino.