Pogledi z drezine - Od Šmartnega do Šoštanja

Najprej je bilo treba počakat, da pripelje in odpelje vlak, potem pa je bila proga moja! :-)

Še pogled nazaj proti Gori Oljki ...  

... in naprej po ravni progi ...

... do prvega ovinka pred Gavcami in Paško vasjo.

Še en ravninski odsek.

Pred križiščem s cesto je potrebna previdnost - zapornice niso zaprte - prednost imajo avtomobili.
Prva postaja - Paška vas.

Pa naprej med Pako in Gavcami.

In zapuščam Paški kot.

Za jezom na začetku Skornega je Paka globoka. Verjetno je tu polno rib.

Občasno se proga odmakne od rečne struge ...

... in takrat so na obeh straneh travniki.

Pred lokoviškim mostom je proga spet utesnjena med Pako in hribom.

Potem se dolina malce razširi.

Proga preseka travnik mimo slikovitih hišic postavljenih malo višje v hrib...

... in skrene v sotesko. Penk.

Včasih je bilo treba presekati hrib, da je proga zadostila železničarskim normativom.

Tudi nasipi so včasih višji, včasih nižji.

Hiše v sosteski so varovane z visokimi protipoplavnimi nasipi, ki pogosto ne zadostujejo za obrambo kadar Paka podivja, kot se je nazadnje zgodilo v začetku tega meseca.

Kadarkoli se soteska vsaj malo razširi...

... se takoj pokaže kakšno majše naselje.

Ob reki je vedno lepo živeti, razen kadar poplavlja.

Če se umakneš v hrib, pa te zna ob nalivih ogrožati kakšen plaz.

Nekateri prehodi čez progo so očitno zelo redko v uporabi.

Na progi pa je tudi en tunel.

Tunel Skorno v dolžini 145 m.

Soteska Penk se čez kaki 150 m konča.

Železniška postaja Florjan.

Že se vidi naselje Metleče.

Še zadnji ravninski odsek...

... in vstop v Šoštanj.

Še pogled nazaj proti Smrekovcu, ki je zavit v oblačni kapi.

Šoštanj!  Schonstein!

Jesenski utrinki v novembru

V mesecu novembru je bilo vedno več rumenila v krošnjah dreves.

V gozdu....

... je manj temačno v jutrih.

Sonce prebuja naravo.

Ptice selivke so že zdavnaj odletele v južne kraje.

Na zahodu pa so se zbirali temni oblaki...

... medtem ko se je na vzhodu delalo prekrasno jutro...

Vse v skoraj istem trenutku toda na različnih straneh neba

Naslednjega dne pa je slika popolnoma drugačna.

Igra svetlobe in toplih barv.

Tudi sadovnjak deluje toplo in umirjeno.

Na tleh pa so lepi mozaiki, ki dnevno spreminjajo svojo podobo in sporočilnost.

 Zima se nezadržno bliža, a do takrat bo še veliko priložnosti užiti barve vedno krajših jesenskih dni.