Na prelepih planinah nad Mozirjem obstajajo zelo lepi skriti kotički.
Enega takih sva obiskala danes popoldan.
Na poti od Mozirske koče proti Boskovcu se je takole odprla Šaleška dolina pod nama.
In modro nebo nad nama je spreminjalo sliko, zaradi vetra bežečih oblakov v daljave vzhodnega obzorja.
In že sva bila na Javorci. Kamnitega možica sva še malo olepšala. Dobil je še kapo s cofom, da bo bolj inn...
Potem pa sva ga pozabila od blizu fotografirat in s tem prikrajšala tako sebe, kot redne bralce našega bloga.
Že nekaj časa je, kar sva zvedela, da je nekje v pečinah pod Javorco malo znan Janezov bivak.
Zato sva se lotila iskanja in ga kmalu tudi odkrila . Pristop do njega pa ima dober razgled v globino, zato ni primeren za vsakogar.
Zelo prijeten kotiček si je uredil Janez....Vpisni zvezek je tu, degustacijska mizica z zalogo domačih pijač, ki jo prispevajo redki obiskovalci, trdna streha nad glavo in veliko okno v svet.....Čudovito!!!
Obsedela sva tu in uživala v tišini in pogledu na dolino, do zadnjih sončnih žarkov,
ki so še uspeli priti do naju.
Dolina pa je postajala vedno temnejša, ko sva se počasi vračala nazaj proti Mozirski koči.
Še kratek obisk koče, dva čaja s štrudlom in smuk v temno dolino. Misija ocenjena s + + +