Polinik

Pot: gostilna Plockenhaus, planina Spielbodenalm, Polinik in nazaj (pot 403 ,430)

Za zadnji dan potepanja v Karnijskih Alpah sva izbrala Polinik. 

Po včerajšnih nevihtah se je naredil lep dan, toda tudi danes so bile plohe in nevihte verjetne. 

Nasproti gostilne je parkirni prostor, sama gostilna pa zgleda da ne obratuje več. 

Mogoče je bila le zaprta. Pot vodi mimo lepega Zelenega jezera...

... skozi gozd navzgor do spodnje planine Spielbodenalm, ki pa je zaraščena. 

Ima pa dober izvir vode.

Večkrat sva prečila električne pastirje in nekateri prehodi so pretirano ozki.

Naju je zaskrbeli za nekatere najine znance, če se bi prerinili skozi.

Po kakšni uri strmega vzpona skozi gozd sva dosegla gozdno mejo.

Odprli so se prelepi razgledi vse naokrog.

Na gornji sliki levo  je najin Cellon od včeraj, na spodnji sliki pa zgornja planina Spielbodenalm, s kočami, stajami in živino. Do te planine sicer vodi široka, lepo vzdrževana cesta za pastirje.

V ozadju je najin današnji cilj: Polinik.

Spodaj je pogled na Pal Piccolo, sicer samo 1867 m visok vrh ampak na vrhu in ob poti so ostanki iz 1.svetovne vojne z muzejem na prostem, tako da se ga splača obiskati. O tem sva prebrala. 

Lahko opraviš tudi krožno pot od sedla Plockenpass ali od koče Plockenhaus.

 Toda velik del poti je trenutno zaprt zaradi velikoh podorov.

 Je pa ta vrh šel tudi na najin "seznam planinskih poti", ki jih je treba še obiskati.

Za planino je nekakšen velik travnat lijak ali amfiteater, povzpeti se je treba na vrh tega.

Prelep pogled z vrha na Cellon ter ostale vzhodne Karnijske Alpe.

Na vrhu sva se zopet dala slikat, obiskovalcev skoraj ni bilo, kljub prazničnemu dnevu v Avstriji.

Sprehodila sva se še do drugega vrha Polinika (2332 m), s pogledom na Ziljsko dolino.

Prelep pogled na travnate planine na SV...

...ter navzdol na planino Spielbodenalm, ki sva jo prečila...

...ter pogled še daleč na S.

Pot navzdol zahteva nekaj previdnosti, ker je zelo naložena s kamenjem in gruščem.

Zopet mimo planine Spielbodenalm...

...ter še zadnji pogled na najin včerajšni Cellon.

Skrivnostno Zeleno jezero v dolini je samevalo, kopanje v njem ni dovoljeno,

 zato sva se osvežila v manjšem tolmunu potoka, ki se vanj izliva.

Na tej poti nama je aplikacija tokrat namerila 1170 višinskih metrov in 10 km poti.