četrtek, 1. november 2018

Biokovo - Park Prirode

Pihal je močan jugozahodnik in vreme je bilo ravno prav turobno; kot se spodobi za današnji dan.
V varnem zavetju avtomobila sva se vzpenjala po ozki cesti Parka Prirode Biokovo. 
Danes sva bila prva in edina obiskovalca parka. Seveda zaradi vremena, ki ni obetalo kaj dobrega.
Naju ni motilo, da sva sama. 
Nihče naju ni motil pri ogledovanju nama zanimivih pejsažev.
Skoraj vsaka vrtača nama je ponudila svojo zgodbo, ki sva ji znala prisluhniti.
Skrbno obdelana polja in vrtovi zgovorno pričajo o ljubezni do plodne zemlje.
Kamniti obronki dajejo zdravo pašo kravam, ovcam in plašni divjadi.
 Višje sva, bolje se počutiva.
Le še nekaj ovinkov naju loči od najvišje točke gorske ceste.
Vsake toliko je treba izstopiti iz avta za kratek ogled ali dobro fotografijo.
Le kaj skriva stavba tam daleč na robu sveta? Danes tega ne bova izvedela. Preveč piha.
Tudi fotografija ne uspe vsaka. Veter ogroža fotoaparat in fotografa.
Oblaki pa grozijo, da bodo vso nebeško zalogo vode izlili prav na naju.
Pa je niso.
 Uspela sva parkirati na vrhu, izstopiti, užiti razglede in veter v vsej njegovi grozljivi moči.
 Sveti Juraj!



 Pa še slikati sva se uspela!
Tudi pri spustu navzdol v varne nižine nisva hitela.
Morje naju je vabilo nazaj v toplo naročje.


Kmalu sva našla samotno plažo, se okopala in s sebe sprala prah ,olujnega juga' :-)

_______________________________