Pot: Kosmačeve Rastke, koča na Loki, Velika Raduha in nazaj
Razmere: zjutraj pomrznjen sneg, nad Loko 5-10 cm novega snega
Dan pred poslabšanjem vremena sva šla pogledat še snežne razmere na Raduho.
Malo nad Radušnikom se je prvič pokazal pogled v megleno dolino,
medtem ko je nad nama pokukalo celo nekaj sončnih žarkov med oblaki.
Cesta pod Loko je bila prevozna z obeh strani.
Velik tovornjak je odpeljal verjetno zadnji letošnji tovor hlodovine v dolino.
Snega je bilo nad Loko le toliko, da se lahko reče, da so tukaj že zimske razmere.
Proti vrhu Raduhe sva delala gaz v novih 5 do 10 cm snega.
Pogled v oblačno kuliso na zahodu ni obetal na vrhu malice s sončenjem,
kar spada v najine dobre navade, zato sva se kmalu odpravila nazaj proti koči.
Proti vzhodu oblačne gmote še niso prodrle.
Ta oblačna fronta je bila za videt zelo mogočna in kar naenkrat je ovila Ojstrico.
Pogled na sosednjo Malo Raduho je bil lepši.
Če odmislim, da taki oblaki prinašajo dež, je bil pogled na oblake veličasten.
Velik "zepelin" nad Rogatcem se je pomikal mimo naju.
Vedno lačne kavke so naju pri koči že nestrpno čakale.
Zelo so domače, pa jim ni bilo dovolj kar sva jim trgala od svojih malic.
Najbolj predrzne so mi hotele ukrasti še sendvič iz rok.
Kljub temu sva vedno vesela njihove družbe in njihove sproščenosti.
In še ena slikica s poti v dolino. Zdaj je bil sneg že moker in temperatura nad lediščem.
Deževna fronta se je naglo bližala in midva sva temu primerno zapuščala gorski svet.
Ampak splačalo se je iti gor in gledati to oblačno gmoto, kako na hitro je ovijala naše hribe.
___________________