sreda, 4. oktober 2023

Anatolija: Od kanjona Ihlare do jezera Tuz Golu

 Kanjon Ihlara oziroma rečica Ihlara polni jezero Bahraj Golu. 
Vulkansko delovanje ognjenika Ercyes Dagi se ob kanjonu Ihlare pozna tudi 
po pojavljanju toplih vrelcev.  V mestu Ihlara so zato urejene terme.

Midva pa sva danes uživala v samo najinem termalnem bazenčku, 
ki sva ga nepričakovano odkrila, ko sva se zjutraj odpravila na pot.
Voda ima okrog 40 stopinj Celzija in to se nama zdi ravno prav za prijetno razvajanje. 
Seveda sva to izkoristila na polno.
 Ampak konec koncev je bilo potrebno zopet iti na pot.
Do večera sva se pripeljala do jezera Tuz Golu. Slanost jezera je kar 340 promilov. Včasih je bilo to jezero drugo po velikosti v Turčiji in znano po tem,
 da je bilo zaradi alg pogosto celo rdečkasto obarvano.
Jezero se je okoli leta 1980 začelo intenzivno koristiti tudi za namakanje, 
kar je povzročilo, da je postajalo vedno manjše.
Do leta 2000 je jezero kljub poletnemu izparevanju ohranilo vsaj 20% površine 
in zato vedno privabljalo flaminge, ki so se tu razmnoževali.
 
Od leta 2000 pa je vse drugače. Vode je vsako leto manj in ugotovili so , da zaradi vremenskih razmer in segrevanja je do leta 2020 ostal le ozek pas jezera na JV strani. 
V juliju 2021 je jezero ponovno ostalo brez vode, kar je pomenilo tudi konec naseljevanja ptic tu.
 
Ob jezeru sva tako videla napeljane veliko cev iz katere polnijo jezero. 
Tako sva tudi midva obstala ob ozkih
 pasovih vode obdane s soljo. Izgleda, da je od jezera to vse.
 
 Bova jutri zadevo še natančneje preverila.
 _________________
 
 Jutro se je rodilo vzpodbudno, pa sva sklenila da dopoldan še preiskujeva obale tega nesrečnega jezera.

Danes sva se res potrudila, da sva našla dostop do velike slane pokrajine, 
ki je ob obilnejšem deževju verjetno še vedno podobno jezeru.

Neskončna bela planjava se je širila prav do obzorja.
 
Ko sva začutila, da sva tukaj našla tisto kar sva iskala,
sva se obrnila nazaj in nadaljevala najino pot proti morju.
 
_________________