Nedelja, 14 .oktobra 2012
Ta nedelja je bila nekako drugačna od ostalih deževnih dnevov. Jutro je vstajalo zelo počasi iz teme ... skozi sivo v belo megleno pokrajino.
Prav kmalu pa se je izkazalo, da se bosta sivina in belina prebarvali...
In res ne bi verjela, če ne bi videla kako se je v razmaku nekaj minut sivina prelevila v rumeno jutro.
Sonce je pričelo segrevati meglice in osvetlilo gozd pobočja gore Oljke
In vse, res čisto vse je bilo zlatorumeno obarvano.
Res prelepo.
Potem pa je tudi moja temna steza zažarela v toplih jesenskih barvah, kajti tlakovana je s tisoči drobnih listov, ki so prijetno dušili moj tekaški korak na poti v nov dan.