Pred dvajsetimi leti, ko sva računala, da bova z najino jadrnico zaplula vsaj skozi Gibraltar pa do Kanarskih otokov, je bil v tem načrtu tudi obisk Monaka in luke Saint Tropez.
Pa se je letos dogodilo, da sva ju obiskala prej po kopnem. Tudi prav.
Takrat je Saint Tropez bil znan kot varna mala luka z ribiškimi ladjami in dobrimi mehaniki, ki so znali popraviti vsakršen ladijski motor. Danes pa je simbol glamurja, jaht in zvezdniškega turizma.
v XIX. stol so ga odkrili umetniki in v letu 1960 je postalo slavno zaradi filma
In Bog je ustvaril žensko s slavno igralko Brigitte Bardot.
Mesto je danes lepo urejeno, z mnogimi plažami, z citadelo z razgledom na zaliv ...
... in ima tudi zvezdniške cene. V baru ob glavni rivi, ki sva ga izbrala po najinem okusu, bi stal kapučino 7,5 €.
Več kot v Monaku, kjer bi bil kapučino na podobno dobri lokaciji le 3,5 €.
Zapuščava tudi regijo Provanso (Provence Alpes Cote d- Azur).
Naravne lepote te regije so Azurna obala, polja sivke, narodni parki ter Alpe na severu.
Nama pa so bile všeč tudi vsa urejena mesteca in vasi skozi katere sva potovala kadar nisva skozi pokrajino vozila po prometni avtocesti.Provansi proti jugu sledi regija Occitanie.
Ta regija ima dolge peščene plaže, več lagun ter bolj divjo obalo kot jo je videti ob Azurni obali.
Ker sva namenjena v Španijo, sva si lepote pokrajine ogledala le mimogrede in bolj od daleč..
Ob cedrovem gozdiču pod tem gričem pa bova tudi prenočila. Območje je čez dan kar frekventno,
In sicer z edinega griča daleč naokrog. To je Mont Saint Baudile, 185 m visok grič od koder se vidijo lagune ter nekaj obmorskih mest. Na vrhu je majhna kapelica.
Ob cedrovem gozdiču pod tem gričem pa bova tudi prenočila. Območje je čez dan kar frekventno,
ker veliko domačinov hodi ali teče za rekreacijo na ta grič, ki ga imenujejo gora.
Jih razumeva, saj boljše izbire tukaj ni.
Kolovozi, ki vodijo na vrh so zaprti z zapornicami tako da je dostop z vozili onemogočen.







