Pot: hiša sester Logar v Logarski dolini, Podbrežnikova planina, Icmankova peč, Logarjeva peč, Icmankova planina, Strelovec, Klemenča jama, slap Palenk, izvir Črne, sestre Logar.
Čas: 12 ur z vsemi postanki
Višinska razlika: okoli 1000 m
Takole je to bilo. Že lansko leto sva raziskovala neobljudeno zahodno pobočje Logarske doline (Icmankova planina, Plesnikova planina, slap Palenk). Pa sva letos zopet šla .
Od sester Logar sva šla čez most čez potok Črno (potok Jezera iz Matkovega kota
in Črna-en izvir Savinje se združita v Savinjo).
In nadaljevala pot navzgor kar po glavni gozdni vlaki.
Vlak je veliko, orientacija težja, markacij tu ni.
Nekje na 1000 m sva krenila levo na ožjo vlako,
ki se je končala in nato po gozdnih stečinah strmo navzgor do Podbrežnikove planine ( 1241 m).
S te planine je res lep razgled na Savinjske alpe, ki je na zgornjih slikah.
Na planini je bil leta 2019 vetrolom in še sedaj gozdarji sanirajo pobočja zato je tu veliko vlak.
Nad planino levo je Icmankova peč.
Najprej je šlo strmo navzgor...
...bilo je nekaj grebena, nekaj ogromnih skal za premagat, tam seveda ne fotografiram,
bolj mislim kako varno izplezam...
...taki prehodi, kot je vidno na spodnji fotografiji spodaj, so tu običajni.
Ne da se jim izognit, ker so levo in desno prepadne strmine.
...Lojze je iskal prehode prvi...
...no po kakšni uri in pol plezarije...
... sva zopet zmagala, kot si rečeva, ko nama uspe izplezat.
Sva na Icmankovi peči ( 1610 m )
Sedaj pa lepo po grebenu dalje proti Logarjevi peči.
Tu je bilo vse lepo in prav. Občasno sva hodila po nekakšni lovski stezici...
...občasno po grebenu,
...in tako prišla do Logarjeve peči.
Spodaj je pogled nazaj; dolina, Podbrežnikova planina, Icmankova peč in sestopni greben.
Z Logarjeve peči sva se spustila do Icmankove planine z novo kočo
in starim pastirskim stanom, na sliki spodaj.
Icmankova planina s pečjo zadaj.
Sledil je vzpon na Strelovec.
S planine sva pričela hoditi po markirani poti, ki sva jo kmalu zapustila
in po svoje zavila ostro navzgor na vrh Strelovca.(1763 m).
Razgled je bil fantastičen.
Pred nama Ute, zadaj vršiček Ojstrice, levo in desno same gore Savinjskih Alp.
Od vrha Strelovca dalje je šlo hitro navzdol po markirani poti.
Utrujena ampak srečna, da sva osvojila te nove poti.
Prečila sva še dva snežišča, prvo...
...in drugo.
Mimo dolgoživega macesna.
Sledil je počitek na Klemenči jami, ki je gostila par pohodnikov na najdaljši in vroči dan v letu.
Noge so sicer že imele dovolj hoje a sledil je še spust v Logarsko dolino po poti skozi tunel...
...nato sva iskala gozdno pot do slapa Palenk pa nama ni najbolj uspevalo.
Potrebno je bilo tudi nekaj turističnaga sprehoda po cesti.
Potem je sledilo razvajanje. Kopanje v samo najinem bazenu z naravnim tušem.
In nato hoja po prazni strugi Savinje skoraj do izvira Črne. To je tudi bilo nepozabno...
Nato pa je sledil čudoviti, tihi izvir Črne.
,,,ki se nato s potokom Jezera iz Matkovega kota združita v Savinjo.
Težka pot ampak prelepa in nepozabna smer s 1595 višinskimi metri in 15.5 km prehojene poti.
In bi še in še.
___________
Objave
