kot tudi kolektivnemu spominu na grozote te morije.
Ker so postavljeni v prostor na tak način, da je svet okoli njih še mitološko opredeljen, v pokrajino nevsiljivo prinašajo opozorilo in pomembno sporočilo vsem prihodnjim rodovom.
Sin nama je večkrat omenil, da so vsi vredni ogleda. Od takrat, ko pa sva videla precej razrušen in zanemarjen spomenik na Petrovi gori, katerega avtor je Vojin Bakić (zgornja slika),
jih obiskujeva tudi midva vselej ko so kje ob najini poti.
Žalostno je, da je propadanje nekaterih teh spomenikov povezano predvsem s spreminjanjem odnosa
do socialistične in antifašistične dediščine. Ni več skupnega sistema, ki bi skrbel za njih.
Propadanje spomenikov ni le propadanje kamna ampak tudi izgubljanje kolektivnega zgodovinskega spomina, kar je za vsak narod nekaj nedopustnega.
Saj so tovrstni spomeniki izjemna arhitekturna in kulturna dediščina,
ki presega državne in nacionalne meje.
Države Hrvaške celo ne moti, da tak razrušen spomenik na Petrovi gori hodi gledat veliko tujcev.
V času najinega obiska izven sezone na delovni dan, sva videla Slovake, Nizozemce in celo skupino iz Anglije z vodičko. Verjetno je veliko več obiska v sezoni in država si res ne šteje v čast
z lastništvom zanemarjenega parka ter razrušenega spomenika.
Nekateri spomeniki pa so ohranjeni:








Ni komentarjev:
Objavite komentar