Izhodišče: nekaj km pred kočo na Naravskih ledinah
Čas: 4 ure
Razmere: na vrhu minus 14 stopinj, vetrovno
Višinska razlika: 700 m
Tokrat sva se na Uršljo goro odpravila po poti čez Kozji hrbet.
Verjetno ni potrebno omeniti, da je pot strma, poteka nekako bolj ali manj ob severnemu grebenu.
Malo pod vrhom se pot pridruži običajni poti z Naravskih ledin.
Močan veter je razpihal ozračje, nebo je bilo čudovito modro, razgledi pa jasni vse do Julijcev.
Cerkev malo pod kočo je bila že v senci, ker sonce v tem letnem času potuje nizko prek obzorja in tudi zaide že zgodaj popoldne.
Tako je dolina uživala v zadnjih sončnih žarkih, tu zgoraj pa smo uživali samo malo dlje.
V zavetrini koče sva si grela premrzle prste z vročim čajem iz termovke. Kako to prija!
Saj ni čudno, da naju je zazeblo, saj je bližnji termometer kazal -14 stopinj Celzija.
Sence so se hitro podaljševale, mraz pa tudi, zato je tudi najin postanek z malico postal krajši kot običajno.
Ni bilo druge, kakor da hitro stopiva navzdol v malo toplejšo dolino. Tokrat po običajni poti do Naravskih ledin.
Zato sva na koncu še pol ure pešačila po prašni cesti nazaj do avta.
Kratek popoldanski skok na Uršljo goro sva opravila po vseh najinih dopoldanskih obveznostih,
z vrha sva pokukala na Julijce in našo dolino sva gledala spet navzdol!
Popoln dan nama vedno prinese nepopisno zadovoljstvo!
________________________________________
Objave
