Čas hoje: skupaj 3 h
Za sobotno popoldne, sva na hitro stopila na goro Oljko. Prednost je ta, da avto lahko pustiva doma in vzameva pot pod noge kar od našega doma. Ko so bili otroci še majhni, je bil to pogost izlet za na hitro se nadihati svežega zraka. Tudi sedaj sva srečala nekaj družin z majhnimi otroci, ki so lepo izkoristili sončen dan. Navzgor sva šla po poti iz Rečice ob Paki. Pot je lepo markirana, v začetku vodi po cesti skozi vas, pri zadnji hiši pa zavije lepo po kolovozu navzgor do sedla in nato desno na vrh gore Oljke (733 m). Z gore Oljke je lep razgled proti Goltem (kot se vidi na prvi sliki) in ostalim Kamniško Savinjskim Alpam. Koča je bila odprta tako kot vedno: vsak dan, razen ob ponedeljkih. Na vrhu sva se lepo nastavljala sončnim žarkom, za pot navzdol pa sva izbrala približno smer Martinove poti, ki je na J strani pobočja. Vmes sva šla še pogledat vzletišče ali izletišče za polete z jadralnimi padali, fotografirala naš prelepi Paški Kot, ter nato naprej po Martinovi poti navzdol proti Podgorju. Ker spust poteka po J strani pobočja, je bil sneg seveda zelo južen, obarvan z različnimi odtenki blatne podlage. Proti dolini pa je pot bila že kopna.