Imotska jezera spadajo med take naravne posebnosti, da si jih je treba ogledat,
če te pot zanese v te kraje.
Jezer je sicer več, a najbolj znana sta Modro in Crveno jezero.
Midva sva si ogledala poleg teh dveh še Zelenega.
Tokrat je Modro jezero presušeno, brez vode.
Je pa bogatejše za novo pridobitev.
V letošnjem oktobru so se na dnu pojavile take risbe, kot se že nekaj let pojavljajo npr. v Angliji
na njivah žita ali na drugih primernih lokacijah.
Tisti, ki se na to spoznajo, pravijo da so avtorji vesoljci, ki na tak način sporočajo nam Zemljanom,
da mislijo na nas. Kar koli je že resnica, moramo priznati, da so liki izdelani
z veliko natančnostjo in smislom za vesoljsko estetiko,
zato lahko avtorju risbe na dnu Modrega jezera samo čestitamo za remek delo.
Več o tem pojavu si lahko preberete tukaj:
Po kratkem ogledu Modrega jezera sva se odpravila še do Crvenega, ki je v neposredni bližini.
Za razliko od modrega, ta nikoli ne zgubi vode. Še več;
je prav impozantnih dimenzij z globino preko tristo metrov
in sega z dnom šest metrov pod morsko gladino.
 |
| Vzela sva si dovolj časa in se sprehodila po panoramski stezi okrog jezera. |
Ko doživljaš to čudo narave z robov prepadnih sten, ne moreš ostat ravnodušen.
Na eni od tabel ob jezeru piše, da le najboljšim uspe zalučati kamen v jezero,
ne da bi se odbil od prepadne stene, ker po legendi jezerski duh to prepreči.
Neumnost!, sem rekel in poiskal nekaj kamnov različnih oblik in velikosti.
Z nobenim nisem uspel doseči vodne gladine, čeprav sem jih z vso močjo zabrisal
proti sredini velikega jezera z višine več kot 250 m.
Ko je kazalo, da bom uspel, so namreč vsi kamni naglo skrenili nazaj proti steni,
kot jim je zapovedal jezerski Duh.
Vendar se nisem vdal. Tako mi je dosti kasneje uspelo tri kamne poslati direkt v jezero
in vzvaloviti mirno domovanje jezerskega Duheca. Zelo sem ponosen na svoj uspeh!
Kasneje sva na poti domov videla še nekaj jezer in jezerc.
Vendar nobeno od njih na naju ni naredilo takega vtisa kot Crveno.
__________________
Objave
