Razveselila sva se, da je zahodna Srbija bolj gorata kot sva predvidevala.
Tudi temperatura je kazala na to, da sva v sredogorju. Zjutraj je bilo od 0 - 3 stopinje,
čez dan pa samo do 10 stopinj. Bril je tudi mrzel veter, pa sva zato bila oblečena čisto zimsko,
tako kot domačini. Geografsko je tu Dinarsko gorstvo.
Dejansko so tu gozdnate planote, planine in vrhovi hribov do 1800 m.
Ta del Dinaridov tvorijo planine Tara, Zlatibor, Zlatar, Giljeva in Pešterska planina.
Vse planine so precej turistično oziroma kulinarično naravnane.
Izredno veliko je restavracij in tudi manjših hotelov, vse delajo tudi v oktobru, čeprav ni več ne poletne sezone, zimska pa se še tudi ni začela.
Zadnja Pešterska planina je manj turistična. In tu so tudi lepi meandri reke Uvac.
Vse zavoje reke je težko videti. Najbolj se dajo opazovati iz "vidikovca", ki se imenuje Molitva.
Blizu njega pripelje asfaltna cesta.
Tudi midva sva jih dolgo opazovala kako mojstrsko jadrajo med pečinami nad reko.
Razglednih točk za vpogled na meandre je kar nekaj. Obhodila sva večino...
... nato pa sva se odpeljala dalje proti Novemu Pazarju. Mesto je zanimivo ker tu teče še vse po starem. Glavna cesta skozi mesto je bila nabito polna, promet v ritmu 'slow motion'. Nihče se ne razburja, ko se avto ustavi na križišču, da se voznik na kratko pogovori z znancem v drugem avtu.
Midva pa sva se na ta način tudi v praksi učila potrpljenja, ki nama pride pogosto prav izven EU.
Zanimiv je bil tudi pogled skozi okno avta. Na eni strani je bil dober kilometer stanovanjskih blokov,
na drugi stani ceste pa enako dolgo pokopališče. Zdelo se nama je zelo priročno.








Ni komentarjev:
Objavite komentar