nedelja, 16. januar 2011

Boskovec

Pot: Planinska ravna-Mozirska koča-Boskovec-Kal-Bela peč
Čas hoje s postanki: 4 ure


Pot po prelepih Mozirskih planinah se lahko prične v dolini iz Žekovca ali  pa nekoliko višje. Z avtom sva se zapeljala malo nad Šmihel in od tu fotografirala vedno čudoviti in danes zelo barviti sončni vzhod. Res prekrasen začetek dneva.



Do Mozirske koče je pot seveda kopna, višje proti Boskovcu pa je bila na nekaterih mestih zgodaj zjutraj malo ledena. Ponekod pa je ležal na poti še sneg.

Z vrha Boskovca so se nudili lepi pogledi na Šaleško in Savinjsko dolino, ki pa sta bili tokrat malo zamegljeni.



Z razglednega stolpa so se lepo videle zasnežene Savinjske Alpe pa tudi Peca.
Pod Boskovcem sva se obrnila proti Kalu.
S Kala pa sva se pričela vračati, da skleneva najino krožno pot po lepih mozirskih planinah.

Koliko let je bilo potrebno, da je v mrazu in vetru zrasla ta grčava in s strelami obtesana smreka? Zdaj pa je ostal le ta panj, ki nemo priča o dobrih in slabih letih, ki so pisale zgodovino v razgibane letnice v deblu.

Pri Mozirski koči sva popila obvezen čaj in to po 1euro.Taka cena je žal redka na naših planinskih postojankah. Kako prijetno sladko je čaj serviran pa je razvidno iz slike.












Sledil je spust po panoramski stezi čez Bele peči.





















Za konec potepanja po Mozirskih planinah pa sva še uživala v  razgledu na Savinjsko dolino.