četrtek, 17. julij 2014

Matkova Kopa


Opis poti: Izhodišče:na :Lesnikovem sedlu 1591 m, Jerebičje,
grebenska pot na Matkovo kopo-1957 m
Čas: 8 ur
Mimo Logarske doline, Matkovega Kota pa prek Pavličevega sedla smo se zapeljali na
avstrijsko stran do Lesnikovega sedla. Tam smo pustili avto ter pričeli naš vzpon.
S prelepega grebena Jerebičja se je odpirala slikovita avstrijska pokrajina na eni strani
ter Matkov kot ter naše Savinjske alpe na drugi strani grebena.

Vmes smo prepodili čredo ovc, ki je zasedla vrh Jerebičja.
Še kratek spust na Matkovo planino, v ozadju je viden naš cilj - Matkova kopa.
Zelo se je prilegel vmesni postanek "na konju".
Pred Matkovo kopo iz grebena opazno štrli ostra škrbina, ki zgleda kot
delno načet kočnik - to je Matkov zob.
Mimo leve strani zoba se je pričel zahtevnejši del vzpona.
Za zobom smo se stisnili skozi okna.
Pričel se je zahtevnejši del poti, vzpon po grebenu na Kopo.
Dolomitno pobočje je precej krušlivo. Mimogrede je kakšen oprimek ostal v roki
ali pa celo zdrsel navzdol, zato smo napredovali zelo previdno.
Vseeno smo kmalu dosegli glavni greben, ki vodi do vrha.
Ena naših pa se povzpela gor raje po ozki krušljivi grapi, kar predstavlja drugo opcijo.
Med  vzponom smo pokukali za greben in našli takšen "diamant"..
Zahtevnejši del poti je zelo zračen; se pravi z vrtoglavimi pogledi v globino.
Kmalu smo priplezali na prvi vrh - na avstrijski del Kope ter kmalu zatem  še na slovenskega. Matkova Kopa je bila končno osvojena.
Razgledi so na tej točki veličastni. Res izjemno slikoviti  in prekrasni. Na spodnji fotografiji je v ospredju  Savinjek z Matkovim oknom, v ozadju pa Ojstrica s Planjavo ter Kamniškim sedlom.
Kmalu se je bilo potrebno posloviti od vrha. Po pričakovanju tudi začetni spust  ni bil enostaven. Spustili smo se proti  Matkovemu kotu.
 Ostra strmina je kmalu popustila in lična stezica nas je vodila po pobočju Matkove kope
nad Matkovim kraljestvom..
Čudovita panorama Matkovega  kota z Velikim vrhom v ozadju nas je znova očarala.
Krog okoli Matkove kope je bil opravljen, zopet smo bil na Matkovi planini s pogledom nazaj na Kopo in njen zob.
Ovce so se tokrat z vrhov umaknile v hladen gozd.
In takole je to bilo:
                  (foto. Z.K.)