Taormina in Alcantra

Na vzhodni obali Sicilije sva se ustavila v markantnem mestecu Taormina. Vsaj s ceste se je videlo tako.

Sicer sva imela lep namen, da ne bova plačevala parkirnine raznim uradnim osebam in "Pepijem", ki samo navidezno čuvajo avtomobile, zato sva  v ta namen pustila avto dovolj daleč stran od mesta. No po uri pešačenja po strmi in razgreti serpetinasti cesti pri 40 stopinj celzija ali celo več, pa sva se premislila. Šla sva  nazaj po avto in se  lepo turistično odpeljala do mesta in pridno plačala parkirnino, tokrat le dva eura. 

Poleg oleandrov, opuncij in palm je bila tala markantna  bugenvilija, prav nepozabna.

Za spremembo ni bilo potrebno plačati vstopnine za ogled starega mesta ampak le za ogled amfiteatra in plačljiv je bil jasno tudi parkirni prostor. 

Staro mestno jedro je bilo polno turistov, zato sva raje odšla malo višje v prijazno vasico Castel Mola na vrhu strmega hriba. Domačini so tukaj izredno prijazni in nimaš vtisa, da jim je prva misel zaslužek. Prijazno so nama pomagali najti pošto, restavracijo, turistični urad in trgovino. Povsod so bili zelo prijazni in ustrežljivi.

Turističnega vrveža imava vedno kmalu dovolj in preveč zato sva za naslednji cilj izbrala geološko zelo zanimivo sotesko reke Alcantre.

 
Celotna soteska je prepredena s skladi kamenin, ki so ponekod pokončni, rombasti ali celo poševni. Res izredna kombinacija skladov kamenin.

Prekrasen naravni park je bil manj obiskan, oziroma večina ljudi se je gnetla na pesku ob rečici Alcantra ob koncu soteske, kjer so hladili svoje razgreta telesa. Sicer pri zunajnih temperaturah nad 40 stopinj cenzija, to tudi ni bilo nič neobičajnega.

V te čudovite rombaste sklade kamenin, se je ponekod zasadil tudi kakšen oleander.

Zanimiva je tudi steza, ki poteka po vrhu soteske. Na izpostavljenih mestih je seveda varovana in posamezne ploščadi imajo imena kot"sladki pogled" in če stopiš še korak dalje od varovane poti, je res enkraten pogled na dno soteske.

Neverjetni skladi kamenin so bili vloženi v različnih oblikah in položajih.

Midva pa sva si privoščila varianto hoje po soteski med kamenji in lepo zavarovana z ribiškimi hlačami.Kar spet potrjuje neverjetno domiselnost, iztržiti eure od turistov. Kaj vse si bodo še izmislili? Ugotovila sva, da sva marsikaj plačala samo zato, ker sva bila presenečena nad domislico in pač misliš, da ponudba obsega nekaj izredno posebnega. V bistvu pa sploh ne, saj je vsa ponudba kot lepo zavito darilo v prekrasen papir. Darilo pa je itak samo narava ali pa zgodovina. Italijani so res neverjetni, vse znajo pretvoriti v denar.