Uršlja gora

Izhodišče: Sleme
Čas hoje: 4 h s postanki seveda(tja in nazaj)

Da malo prekinemo modrino neba z rumenim soncem,  z današnjo belino z Uršlje gore.

Da bi bila lahko čimprej nazaj doma, sva se odločila za zgodnje jutranji  pohod.Pričela sva hoditi v trdi  temi in previdno tipala čez take ledene plošče od Slemena proti Križanu. Ta je največja. Seveda je fotografirana  v dnevnem času , ko sva se že vračala.

Na travniku nad Križanom sva izstopila iz ene beline in vstopila v drugo.

Kljub temu se nisva odrekla fotografiranju...,vse v naravi je vedno lepo in dovršeno.

Tudi tole drevo skoraj na robu gozdne meje, ki so ga obdelali najprej lubadarji nato pa skušali 'popraviti' še detli in žolne.

Prvi letošnji šopek rož.

Moj prvi letošnji opaženi teloh.

In dalje proti koči, kjer je začel pomalo pihati veter.

Proti vrhu sva vseeno slekla rokavice in poslikala samotna drevesa okrašena z ivjem.

Megla tokrat ni bila tako gosta, da ne bi mogla najti koče. Se je pa to tudi že dogajalo.

Termometer na zidu koče je kazal mrzlih -11 stopinj cenzija. Prehladno, da bi sedeli pred kočo, kar je po navadi najlepše tukaj početi.














Ob 9h zjutraj se je v koči že nabralo kar precej zelo prijaznih planincev, ki pa so po govorici sodeč prihajali iz koroških krajev. Po obveznem čaju sva se odpravila v dolino. Ker še nikoli nisva šla po cesti  naokrog in ker nama je služil tudi  čas, sva se začela vračati za spremembo kar po cesti.Na vrhu je seveda cesta popolnoma snežena, na približno 1300 m nadmorske višine pa se sneg izgubi.

Po cesti vse naokrog sva prišla skoraj do Naravskih ledin.

In naredila sva lep krog, srečala nekaj znancev in zaključila planinski vikend.
V ozadju je Peca in po sliki sodeč tudi vrhovi nad 2000 m, se danes niso lesketali v soncu.