Uršlja gora

Pot:  Sleme, Križan, Uršlja gora ter nazaj

Tokrat sem avto zapustila malo dlje od Slemena. 

Pot gre kar po cesti, ki je bila v tem jutru malo poledenela. Teh nekaj kilometrov je hitro minilo,

 nebo se je razjasnilo in na Križanovih travnikih me je že pričakal lep razgled.

Ta običajna pot je bila precej shojena in utrjena in že kmalu sem bila pred kočo. 

Med vikendi je odprta tudi v zimskem času.

 Na vrhu Uršlje gore (1699 m ).

Oblačnost se je nato hitro odmaknila in pogledi z vrha ob nebesni modrini so bili nekaj posebnega.

Na gornji sliki je približan pogled na Golico.

Zgoraj je Raduha v ospredju, levo Ojstrica in desno Rinke z Grintavcem.

Pogled proti jugu na bližnje Golte je pokazal meglice v dolinah.

Zimska pot navzdol je tudi samevala in prav lagodno sem se po njej spuščaš navzdol.

Pri Križanovih travnikih me je zopet pričakal še en pogled na naše lepe dvatisočake.

Tokrat je bila pot dolga 14,5 kilometra z 900 višinskimi metri.

______________

Paški kozjak

Pot:  Paka pri Velenju, cesta nad kamnolomom RGP, Špik po grebenu, Visoko, in nazaj do avta nad kamnolomom

Razmere: pomrznjen sneg

Greben Paškega kozjaka sva že dolgo imela na seznamu najinih prihodnjih hribovskih poti, 

pa je sedaj le prišel na vrsto. Avto smo pustili nad kamnolomom v Paki 

in šli malo po cesti do zahodnega gozdnatega grebena, ki je lepo opazen.

Prijatelja sta naju vodila do uhojene potke, ki je lepo speljana po grebenu. 

Občasno se naklon grebena malo omili, da se lahko v zadnjem delu silovito postavi pokonci.

Pot je v tem delu najprej prečila strmino, nato pa pred vrhom zavila naravnost navzgor. 

Zaradi varnosti pristopa, smo ta del premagali s pomočjo derezic, ki smo si jih tukaj obuli.

Pogled na dolino pod nami.

Zadnji metri pod vrhom Špika.

S Špika ( 1108 m ) smo bili deležni veličastnega razgleda na Šaleško dolino, ki se je pravkar izzvila iz meglic.

Sonce nas je prav prijetno grelo, ko smo nadaljevali hojo proti Visokem. 

V ozadju je lepo viden gozdnati greben Paškega kozjaka.

Pogled z Visokega proti Basališču, najvišjemu vrhu Kozjaka.

Z Visokega je zanimiv razgled na vitanjsko gričevje.

Ob prijetnem klepetu je sledil sestop po običajni markirani poti do našega izhodišča.

Sodelovali smo,

ter prehodili lepo,

 7 km dolgo krožno pot in pri tem okusili 570 višinskih metrov vzpona in prav toliko spusta.

___________________

 

Olševa

 

Pot: vasica Sv.Duh, Lipševa vrata, Obel kamen, Govca, Potočka zijalka, Lipševa vrata , Sv.Duh.

Zopet je bil na vrsti skupinski pohodniški izlet. 

Kar devetnajst nas je bilo v skupini! 

Ko hodiva po tej poti, greva vedno najprej pogledat velika Lipševa vrata. 

Pot do vrat je sedaj prav lepo očiščena padlih dreves, ki so bila med žrtvami hudega vetra pred par leti. 

Od Lipševih vrat gre strmo navzgor neoznačena pot  do Oblega kamna ( 1911 m) , 

prvega vrha v masivu Olševe. Od tod gre pot lepo po grebenu vse do najvišjega vrha, Govce.

V tem času smo vsi prišli na vrh Govce (1929 m), 

večina po običajni markirani poti, nekateri pa po grebenu.

Po počitku na vrhu Govce smo se lepo v vrsti odpravili navzdol do Potočke zijalke, 

ki so jo nekateri  lepo raziskali..

Nato pa še enkrat do prelepih Lipševih vrat ter zopet nazaj do izhodišča.

Moj sledilec je pokazal za dobrih 9 km  in 911 višinskih metrov poti.

______________________

Kordeževa glava (Peca)

 

Pot:  parkirišče pod kočo, koča pod Peco, po zahtevni poti na  Kordeževo glavo, Mala Peca. ter nazaj

Tokrat je bila na vrsti skupinska pohodniška pot...

..potrebovali smo žig s Kordeževe glave...

... preizkusili smo se na zahtevni poti...

... in .se obilo smejali v dobri družbi.

Pred napovedanimi popoldanskimi plohami smo z vrha pobegnili na martinčkanje 

pod žgočim soncem,  pri koči pod Peco...

...pokukali v votlino, če kralj Matjaž še spi ali že kaže znake prebujanja, 

da bi končno naredil red v naši deželi. 

Nič ne kaže , da bi mu bilo kaj do delanja reda..

... zato smo šli nazaj v dolino.

 Uživali, se pogovarjali in se smejali: Nejc, Nada in Gusti, Marjan in Darja in mi2 (Breda in Lojze)

(fotografija: Nejc z dronom  ) 

In kljub vsemu smo prehodili  761 višinskih m ter 9 km poti.

_____________________

Kordeževa glava

Pot:  Mitnik, Kordeževa glava in nazaj

Višinski metri: okoli 1150 m

Razmere: zimske, dobrodošle so vsaj male dereze

Peca je drugi dvatisočak v najinem bližnjem okolju, ki je pozimi varno dostopen. 

Seveda pa si lahko popestriš pot tako, da ne greš ravno po markacijah, 

ampak kar navzgor po malce uhojeni vlaki, se dodobra ugreješ 

ter nato višje zaviješ na označeno pot.

Skoraj vedno je veter gospodar Pece in pobočja so tudi letos precej spihana ali pa trda, ledena.

Pa nič zato, vrh Kordeževe glave ( 2126 m) je tu, 

zadaj pa se vrstijo lepi beli vrhovi ostalega grebena Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica.

Na vrhu se malo umakneva vetru in takoj naj obiščejo kavke. 

Vedo, da bova z njimi delila malico.

Pogledi naokrog naju vedno pritegnejo. V ozadju so Savinjske Alpe.

Koroške doline so zamegljene, kot se pogosto dogaja.

Približan pogled na severno stran Raduhe.

Pogled na dolino Koprivne in Tople ter Rinke in Storžič(desno) v ozadju.

In za konec še Uršlja gora, nato pa po trdem snegu strmo navzdol. 

Nabrala sva približno 14 km poti in zmogla sva okoli 1100 višinskih metrov.

__________