Prikaz objav z oznako Karavanke. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Karavanke. Pokaži vse objave

četrtek, 7. december 2023

Boč

 

Pot: vas Studenice pri Poljčanah, Boč, koča pod Bočem, Studenice
Razmere: mrzlo, poti so pomrznjene in spolzke, nemarkirana smer do vrha.
Čas: 5-6 ur s postanki
Tokrat sva se na tega osamelca Karavank odpravila iz Studenic pri Poljčanah.
Že prej sva doma ugotovila, da na Boču nisva bila že trinajst let in
da je zdaj primeren čas in razmere, da ga spet obiščeva.
S te severne senčne strani ni markiranih poti.
 Za studencem v Studenicah (mimogrede; je menda šesta najboljša pitna voda v Sloveniji, zvedela od domačina, ne od strica Googla), sva se odpravila po edini poti v gozd.
Sledila je stara rimska cesta, hodila sva po njej in kolovozih do krmišča za divjad,
 ki je zajeto na gornjih slikah. 
Pot je bila rahlo popršena s snegom, zato spolzka. Nisva naletela na človeške sledi, je pa bilo veliko živalskih, ki sva jih poskušala določit.
Zapustila sva kolovoz ter se usmerila naravnost gor v strmi breg in tako kmalu dosegla cesto, 
ki sva se ji priključila malo pred vrhom.
Najprej sva obhodila prvi vrh z velikim komunikacijskim stolpom, 
ki ga obkroža varovano vojaško območje.
Od tam sva stopila še do visokega razglednega stolpa na vrhu Boča (978 m)...
...ter z vrha užila lep razgled v dolino ter daleč naokrog.



Pokrajina okoli naju je bila zimsko okrašena. 
Veje in vejice so bile obložena s svetlečimi kristali mešanice snega, ledu in ivja.
Z vrha sva sestopila po drseči sončni poti, senčna pot je še vedno zaprta zaradi padlega drevja. 
Koča pod Bočem je lepo obnovljena. 
Pričakala naju je obsijana s soncem, zato sva se ob njej kar dolgo zadržala. 
Ob koči je tabla s katere sva se seznanila, da hodiva po krajinskem parku.
Za pot nazaj do Studenic sva se odločila za severozahodno stran po označeni poti za Poljčane. 
Kmalu sva jo zapustila in se po severni strani Boča počasi spustila do izhodišča. 
Najino krožno pot sva zaključila s prehojenimi 11 km in 850 višinskimi metri.


nedelja, 3. december 2023

Uršlja Gora

 

Pot: Sleme (Ciganija), Križan, Uršlja gora ter nazaj

Zopet je zapadlo nekaj snega v sredogorju, pa sva šla preverit na teren aktualno stanje snežnih razmer. 
Na Ciganiji (zgornja slika) je naju obsijalo sonce in razkrilo, da ga je dobrih deset centimetrov
 pri temperaturi  minus 8 stopinj C.
Cesta je bila splužena do edine vikend hiške, ki je približno na pol poti do Križana.  
Od tam pa je že bila sveža gaz vse do vrha Uršlje gore.
Proti vrhu Uršlje gore je bilo še malo več snega, vendar še vedno premalo, 
da bi se skrila vsa visoka trava.
Rahle meglice so ustvarjale lepo kuliso okrog sosednjih gora, 
ki so se jasno začrtovale še daleč do roba obzorja.
Iz doline se je  pričela dvigovati megla, ki je kmalu zakrila razgled proti jugozahodu.



Naša in avstrijska Koroška sta bili zasneženi, na drugi strani gore v savinjski dolini 
pa še ni bilo nič belega. Prav zanimivo je bilo to pogledati.


Koča na vrhu je bila čez vikend odprta,
 pa smo se lahko za okrepčilo okoristili z odlično ponudbo jedi in pijač. 
Predvsem pa smo se zadovoljno umaknili pred vetrom in mrazom v toplo zavetje.
Iz prelepe zimske pokrajine na vrhu, sva se vračala po zimski poti nazaj.


Upava, da bo tudi letošnja zima dovolj radodarna z obilico snega,
da bova proste dneve lahko preživljala v objemu bele svežine.

_________________

  


nedelja, 18. junij 2023

Veška kopa in Bistriška špica

 Pot: planina Luže iz doline Koprivne, Zg.Luža, Veška kopa, Bistriška špica, Križnik, dolina Koprivne.

Čas: okoli 8 ur

Tokrat sva izbrala manj obljudeno pot iz doline Koprivne pri Črni. 
Od avstrijske planšarije na spodnji Luži vodi označena pot na zahodno pogorje Pece.
Ob poti  uživava v cvetočem zelenju vsenaokrog. 
Še vedno poimensko ne poznava vseh cvetlic, pa zato svoje znanje počasi dopolnjujeva. 

Kmalu sva na planini Zgornja Luža, na kateri kraljuje stara brunarica na zelo razglednem travnatem pomolu.

S planine je čudovit razgled na Savinjske Alpe.

Pot se nato vzpenja skozi iglast gozd in obsežen pas ruševja. Kmalu sva na zelenih planjavah Pece. 
Spodaj je pogled na Veško kopo v ozadju. Najprej zavijeva levo na Veško kopo (Wackendorfer spitze, 2079 m).
Nato ob vršnem grebenu hodiva nazaj do Bistriške špice ( Feistritzerspitze, 2113 m).

Pogled navzdol se razprostira po Koroški vse do vrhnje postaje vzpenjače smučišča na Peci.

Tu pričneva šteti pohodnike, ki jih srečujeva. 
Večinoma so to avstrijci, ki se z žičnico pripeljejo vrh smučišča in se nato po krožni poti vračajo do izhodišča. Naštejeva jih 31. Stopiva še do Križnika (2019 m),  ter se nato odločiva za spust v najino dolino.
Spodaj je pogled na skoraj celotno pogorje Pece z Bistriške špice. 
Od leve Kordeževa glava, Končnikov vrh ter Križnik. Za nama je Bistriška špica ter Veška kopa.
Sledil je še sestop nazaj v dolino Koprivne.
 Malo se še ohladiva na malem snežišču ter nato zaključiva pot strmo navzdol v Koprivno, 
ter po cesti navzgor do najinega izhodišča.

Pogled navzdol na kmetijo Kumer v dolini Koprivne.

Pa še ena slikica današnjega sončnega vzhoda.

Nič posebnega ampak vedno imava prijetne občutke kadar se dan že ob zori vzpodbudno prične.


__________________________






nedelja, 19. februar 2023

Uršlja gora

Pot:  Sleme, Križan, Uršlja gora ter nazaj
Tokrat sem avto zapustila malo dlje od Slemena. 
Pot gre kar po cesti, ki je bila v tem jutru malo poledenela. Teh nekaj kilometrov je hitro minilo,
 nebo se je razjasnilo in na Križanovih travnikih me je že pričakal lep razgled.

Ta običajna pot je bila precej shojena in utrjena in že kmalu sem bila pred kočo. 
Med vikendi je odprta tudi v zimskem času.

 Na vrhu Uršlje gore (1699 m ).
Oblačnost se je nato hitro odmaknila in pogledi z vrha ob nebesni modrini so bili nekaj posebnega.
Na gornji sliki je približan pogled na Golico.
Zgoraj je Raduha v ospredju, levo Ojstrica in desno Rinke z Grintavcem.

Pogled proti jugu na bližnje Golte je pokazal meglice v dolinah.
Zimska pot navzdol je tudi samevala in prav lagodno sem se po njej spuščaš navzdol.
Pri Križanovih travnikih me je zopet pričakal še en pogled na naše lepe dvatisočake.

Tokrat je bila pot dolga 14,5 kilometra z 900 višinskimi metri.

______________