Boskovec

Izhodišče: hotel na Golteh
Snežne razmere: sneg je suh, gaz na Boskovec je napravljena.
Čas: 7 ur bivanja na prostem
Višinska razlika: 500 m

Obetal se je zopet en sončen dan, v nizu meglenih dni, pa sva šla to preverit na Boskovec.

Najprej sva se seveda ustavila na Javorci, kjer se je sonce že prav lepo uprlo v skale.

Dostop je res toliko strm, da so smučke neprimeren rekvizit,  zato pa toliko bolj uživaški.

Na osončeni strani prepadnih sten je bilo lepo malo posedeti, pomalicati

in uživati v razgledu na dolino in okoliške hribe.

Tokrat sva srečala tudi gospoda Janeza, lastnika tamkajšnjega bivaka, ki naju je seznanil z nekaterimi potmi po prostranih Golteh,

ki jih bova gotovo poiskala v bližnji prihodnosti.

Pot sva nadaljevala čez slikovite planine pod Boskovcem, ki so obložene z debelo snežno oddejo.

Ograje okrog 'hišic malih ljudi' so tokrat končno spet skrite pod debelo snežno oddejo.

Kamor se oko uzre, se svetlečo - bele snežne planjave utapljaju v morju pristne tišine.

Le osamljene sledi pričajo, da nekateri znajo ceniti gibanje v nekoristnem svetu.

Tudi najina sled ne kvari pretirano nedotaknjenosti snežne pokrajine.

Še oblaki prispevajo svoj del k popolnosti belega stvarstva.

Človek tukaj lahko najde svoj izgubljen stik z vrednotami danega obstoja.

Sončni žarki sredi zimske beline dajejo v hribih veliko več kot v dolini.

Vendar je konec koncev vedno potrebno prehitro zapustiti prijetne lokacije...

Sedaj pa še navzdol, najprej do Rastočke planine potem zopet do Istej...

,..pa še en lep spust in najin krog v lepem sončnem dnevu je bil zopet zaključen pri hotelu Golte.