četrtek, 15. oktober 2026

Južni Balkan: pot do Srbije

 
 
Slavni ruski pisatelj Lev Nikolajevič - Tolstoj je v eni od svojih knjig napisal, da se vsako potovanje prične enako. Dva dni si še z mislimi na izhodišču oziroma doma, tretje jutro pa tvoje misli preskočijo na cilj potovanja in domišljija prične zidati gradove v oblakih. Približno tako je zapisal.
Verjetno to tudi bolj ali manj drži. A pri naju se gradovi v oblakih zidajo že skoraj takoj, ko sedeva v avto.
 
V prvih dneh je naju spremljalo zlato sonce in prekrasne barve sončnega zahoda.
 Izven sezone ni množic turistov, ceste so skoraj prazne. Z jadranske magistrale sva se usmerila prek Dinare v Bosno in Hercegovino ter jo dosegla pred Buškim jezerom. 
Edini zastoj sva na kratko preživela le zato, ker sta naju v presledku petih minut ustavili dve policijski patrulji na izhodu iz mesta Knin. Malo so pregledali avto, preverili dokumente in nama zaželeli srečno pot. Prijazno in vljudno. Očitno kontrole okoli šengenske meje dobro delujejo.

Sledila je nama zelo ljuba pokrajina hercegovskih polj z vencem gora v ozadju.
 
Kmalu sva ugledala jezero Blidinje ter dvatisočak  Pločno v ozadju.
Prenočila sva v prijetnem in mirnem okolju, kar v teh krajih ni težko najti. 
 Čeprav je na zadnjem prenočevanju v Bosni kazalo, da mogoče noč ne bo mirna. 
Mimo najinega lepega prostora za nočitev sta se zapeljala lovska čuvaja v terenskem vozilu.
 Ko sta se čez nekaj minut vrnila, sta se pri nama ustavila in nama pokazala kratek video na katerem sta bila dva medveda. Posnela sta ju na travniku, ki je bil kakšnih 50 m nad nama. 
Opozorila sta naju naj imava te sosede v mislih in nama zaželela mirno noč. 
Po krajšem razmisleku sva ugotovila, da ni razloga za strah in res je bila tudi ta noč mirna in spokojna. 
Kljub opozorilu, da nisva sama tod, sva občudovala prelepo kuliso planine Čvrsnica. 
Medvedov nisva iskala in tudi videla ne, če so oni gledali naju, pa ne veva.
 
 In tako sva vstopila v Srbijo na mejnem prehodu pred Bajino Bašto. 
Tudi ta mejni prehod je bil prazen in obmejni organi so naju spustili čez brez vprašanj,
zaželeli so nama le dobrodošlico. Počutiva se torej tukaj zaželjeno in to pri nama nekaj šteje.
 
__________

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar