ponedeljek, 3. avgust 2026

Lučka Bela - brezpotje do lovske koče na Brežicih

Pot: Lučka Bela, partizanska bolnica, gozdarska koča Podvežak, lovska koča Brežiči, lovska pot do Starih štal, Lučka Bela.
Razmere: brezpotje po grapah in grebenih gor do lovske koče, 
nadaljevanje po lovski poti do Starih štal in povratek po označeni poti nazaj v Lučko Belo 
 
Ker doma v dolini še vedno traja vročinski val, sva se tokrat spravila v vedno hladno Lučko Belo. Nameravala sva ponoviti pot, ki sta si jo omislila in pred nekaj dnevi izvedla najina planinska znanca, Zlatko in Pika.  Njuna smer pohoda se nama je zdela zelo zanimiva, 
zato sva sklenila, da jo bova poskusila izvesti tudi midva.  
Iz Lučke Bele sva krenila po kolovozu za partizansko bolnico. 
Od tu naprej sva pričela z blagim vzponom in prečenjem gozdne strmine.
Ponekod je bil večji ali manjši naklon strmine. 
Občasno sva ujela tudi nekakšno potko ali "gamsjo stečino".
Po kakšni uri prečenja grap sva izbrala eno, za katero sva upala, da bo imela obvladljiv izhod na kakšen greben v željeni smeri. V začetku je bila položna, kasneje pa vedno bolj strma z veliko grušča.
Sva pa uspela iz nje splezat na strm skalnat greben. 
Vedela sva, da je Zlatko postavil na svoji poti nekaj kamnitih možicev, 
da bi ponavljalci lažje našli pravo smer, vendar midva nisva videla nobenega. To je pomenilo, 
da sva plezala po drugem grebenu, zato naju je skrbelo, če mu bova kos. 
 Zgledalo je, da bo potrebna previdnost zaradi krušljivosti in prepadov na obeh straneh in 
da se nama zelo verjetno ne bo potrebno vračat in iskat nov prehod.
Res sva z grebena preko položnega gozda prišla točno do gozdarske koče.
Prispela sva torej na nama zelo poznano področje. 
 Zadovoljna sva nadaljevala do lovske koče pod Brežici.
Po kratkem počitku sva krenila na panoramsko lovsko pot do Starih štal (TUKAJ!  ),
po kateri sva že večkrat hodila. 
Utrinki z nje...


Zadovoljna s prelepimi utrinki ter potjo sva se začela vračati proti Starim štalam.

Pred Starimi štalami sva se srečala z najinima prijateljema Eko in Emilom ( Njun blog ). 
Skupaj smo se odpravili do votline na koncu doline, kjer je običajno lep dostop do hladne pitne vode. Tokrat vode tu ni bilo, malo višje v skalah pa jo je še vedno dovolj za odžejat.
Po počitku in malici smo sestopili po označeni poti nazaj v Lučko Belo. 
S te poti se prav lepo opazi lovska pot pod Lastovcem.
Sledilnik na aplikaciji je pokazal, da sva opravila 9,9 km poti
 ter nabrala pri tem 970 višinskih metrov. 
 
Je pa tukaj še nekaj izzivov, kako iz zaprte doline po bližnjicah doseči lepe vršace nad njo.
 
________________
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar