sreda, 12. avgust 2026

Mogenza piccola (Bohinca)

 
Pot: Rabeljsko jezero, čez Škrbino pod Škrapljo, vrh Bohince, Bavhica, jamarski bivak ter nazaj 
Okoli 12 km ter okoli 1000 višinskih metrov
Nad Rabeljskim jezerom je veliko visokih gora. Najbolj znane in obiskane vrhove sva že osvojila in sedaj je bila na vrsti Bohinca, manj obiskan vrh.
Pot se prične na sipinah Rabeljskega jezera in je nekaj časa skupna poti na Jerebico. 
Kmalu se stezi ločita, najina je označena s št. 654.
Prejšni večer nas je osvežila manjša ploha in svet okoli naju je bil obarvan rahlo rdeče, 
čez vrhove hribov pa je po plohi zasijala mavrica (naslovna slika). 
In zato so naslednje jutro v dolinah in nad Rabeljskim jezerom lebdele meglice, ki pa so hitro izpuhtele.
Najprej se steza vije skozi gozd. Na Škrbini pod Škrapljo pa doseževa skalnati del poti. 
 Kot povesta ti imeni, sva dejansko hodila mimo ostrih škrbin, brezen in škrapelj.
Za škrapljami se pokaže nekaj metrov gladke stene. Tu je pot varovana z jeklenico.
Če greš proti vrhu Bohince je potrebno zapustiti pot 654. 
Rahlo vidna steza, ki vodi na vrh je ponekod označena s skalnatimi možici. 
Ob poti občudujeva tudi takšno skalno okno ter dolino z Rabeljskim jezerom.
 Do vrha Bohince pa naju je čakalo še nekaj presenečenj.
 Steza je malo zakrita in na dveh mestih je precej izpostavljena. 
Nekaj metrov je bilo tu potrebno preplezati.

 

 Razgled z vrha pa je poplačal ves trud vzpona. 
Na spodnji sliki je Rombon ter greben ki vodi na Vrh Ribežnov. 
Lep je občutek, ko gledaš gore, ki si jih že prehodil in preplezal.
Na spodnji sliki je pogled na naš Mangart v daljavi in Jerebico spredaj desno.
Bohinca (1943 m) je še en dober razglednik. Nazaj grede sva se vračala še čez Bavhico 
ter obiskala še jamarski bbivak. Vse te poti niso označene.
Na spodnji sliki je najin vrh Bohinca, slikan od Rabeljskega jezera. Pot do vrha ni preveč dolga, 
 ker pa ni v celoti označena, je mestoma težko sledljiva.
Takole pa je najina pot izgledala skozi oči sledilne aplikacije, ki rada riše bližnjice,
 kadar ne dobi sprotne satelitske povezave.
Rabeljsko jezero pa je precej toplo, ravno prav za uživaško namakanje v letošnjem prevročem poletju. Čeprav je v teh vročih dneh zelo obiskano, sva našla senčen parkirni prostor za avto 
in osvežilno kopel za naju. Tudi pozno popoldansko sončenje v takšnih razmerah zelo prija.
 
____________________

Ni komentarjev:

Objavite komentar