Čas: 4 - 5 ur počasi je več kot dovolj časa
Snežne razmere: nad 1000 m nadmorske višine je snega že nad 50 cm, malo višje pa okoli 100 cm. Sneg je suh pršič, na pobočjih je ponekod snežena skorja, vrh Lepenatke je bil spihan.
Pri najvišji kmetiji v Mačjem kotu sva pustila avto in nadaljevala s smučmi po zasneženi cesti.
Pot je kmalu zavila na travnik in na vlako v gozd.
Nad gozdom se je odprl pogled na sosednjo Menino planino.
Smučina je bila že narejena a sva na srečo bila med prvimi, ki so se odpravili na vrh Lepenatke.
Sonce se je sicer skrivalo za visokimi koprenastimi oblaki, vendar je bila zimska idila kljub temu popolna, predvsem zaradi količine snega. To vedno naredi zimo prvinsko.
Polovica vrha Lepenatke je bila spihana, na drugi strani pa je bilo ogromno snega z nastajajočimi opastmi na vršnem grebenu.
Greben sosednjega Rogatca se je zazdel presenetljivo blizu.
Zapihal je močan mrzel veter in naju želel pregnati z vrha.
Pa se nisva dala kar takoj ugnati vetru, je bilo potrebno prej narediti še nekaj posnetkov.
Kašna planina v soseščini je porodila idejo, da greva danes še tja gor.
Sedaj pa juhuhuuuuuuuuu, spust v dolino po napihanem pršiču.
Vsaj mislila sva tako....
Nekaj je bilo res pršiča, nekaj zamrznjene snežene skorje in klože, nekaj pa zametov
v katere sva pogosto uspešno zarila in prevozila, kakor katerega...
...pogled nazaj proti vrhu, kamor se je sedaj zaganjalo že nekaj"turašev"....
...ampak konec koncev se je zgodila zopet ena krasna smuka...
...in nikdar je ni dovolj ali preveč...,
zato sva se ob zasluženi malici ob mali koči odločila, da greva danes še dalje na Kašno planino, pogledat kakšne so snežne razmere še tam.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar