sobota, 06. junij 2015

Ute in Krofička - prečenje grebena

Izhodišče: Dom planincev v Logarski dolini
Čas: 11 - 12 ur
Višinska razlika: 1240 m
Razmere: suho, kopno, nekaj manjših snežišč ravno toliko, da si lahko dopolniš zaloge vode
Pot je orientacijsko zahtevna, vršni greben proti Krofički ponekod daje vtis krušljivosti, potrebna je pazljivost.

Povsem slučajno je padla ideja, da se danes povzpneva na Krofičko po grebenu, ki poteka od Strelovca preko Ut. Avto sva pustila v bližini Doma planincev v Logarski dolini ter urno stopila do Klemenče jame in dalje proti Strelovcu. Vmes sva seveda občudovala največji slovenski macesen. Čudovit je.
Nisva zgrešila lepega gozdnatega grebena, polnega vitkih macesnov,  na katerem se odcepi ena pot proti Strelovcu, druga pa vodi v strmo severno steno Krofičke.
Midva sva izbrala smer proti Strelovcu in kmalu sva bila v krasnem svetu 
severnovzhodne strani Krofičke in Ut.
Pogled je nama pritegnila luknja, ki je dajala vtis velike zijalke in že sva bila pri njej.
Vzpon je precej strm in naporen, vzel nama je kar nekaj časa, ampak splačalo se je. Jama je res lepa zijalka, pa še pred njo je odličen meditativni kotiček z razgledom na Robanov Kot in bližnji Križevnik.
Dostop do najine jame pa je zanimiv....ravno navzgor čez ruševje je treba plezat, 
ker je drugje preveč krušljivo.

Pogled navzdol na Črni hriber pa je porodil takoj novo idejo za enega naslednjih vzponov...
Robanov Kot, z nama zelo znanim skednjem, je zelo globoko spodaj.

Prelep skalnat nekoristni svet me vedno znova očara in zvabi.

Že sva tu, ob najlepšem hotelu daleč naokrog: bivak pod Utami, ki pa ima svoje skrivnosti se ve....
Kot je tale smerokaz v steni, ki kaže točno do bivaka, neverjeten je...

Krasno je tu....
Nadaljevala sva najino pot, vstopila na greben Ut. Mestoma je šlo z lahkoto, večinoma pa je bilo naporno...
Ampak splačalo se je. Hoja po grebenih ti nudi več ur neprecenljivih razgledov. Tokrat  na desno v Logarsko dolino in na levo v Robanov kot z vsemi gorami , ki obkrožajo te doline.
Ute - 2039 m v ozadju in prehojen  greben, ki je bil že za nama.
Vrha Krofičke ni in ni bilo, kar naprej se je pred nama pojavil nov vrhec grebena.
Vmes je bilo seveda precej spustov in vzponov, ne gre samo v ravni črti, kot zgleda od daleč.
Tudi nekaj borbe z ruševjem je bilo, saj stezice pogosto ni mogoče niti najti niti si je izmisliti ...
Končno sva prilezla do Krofičke - 2083 m . Ker si stalno na vrhu grebena, stalno obkrožen s čudovitimi razgledi, je dosežen vrh le cilj, ki ga dosežeš. 
Že pred tem pa neprestano uživaš ob čudovitih pogledih na vse strani.
Iz čutaric sva tudi iztisnila zadnje požirke vode nato pa hitro sestopila navzdol v dolino.
Spust sva izvedla po običajni markirani poti z vrha Krofičke,. V začetku z vrha je pot polna drobirja  in krušljiva, tako da previdnost ni odveč, saj grozeča globina nima vidnega konca.
Ves čas pohoda nisva nikogar srečala, če odštejeva velik trop gamsov, ki sva ga pregnala z majhne   zelenice pod Utami. Pred kočo na Klemenči jami pa je bilo precej ljudi in tudi vodaaaa za nas žejne.
Seveda sva pogledala nazaj gor na najine poti v tem dnevu. Tamle gor sva lazila in užila kakšnih šest ur bivanja in razgledov s 2000 m. Krasno je bilo in bi spet...

1 komentar:

  1. Bravo, čestitke obema ! Bom poizkusil tudi jaz če ne z Robanove planšarije pa Od Kneza in čez Strelovec in Ute na Krofičko.

    OdgovoriIzbriši