Parnossos, Delphi, Arachova, Galaxidi, Itea in Thermophylae

Gorovje Parnassosa sva prečkala od mesta Amfiklia mimo smučišča Parnassos 

( se vmes povzpela na najvišji vrh Parnasoss- 2457 m) ter do vasi Arachova in Delphi. 

Lepa cesta se dvigne več kot 1700 m do znanega smučišča,

 ter se na drugi strani spušča proti Jonskemu morju. 

Pokrajina naju je očarala

Pod vrhovi sva se vozila med strnjenimi smrekovimi gozdovi in se po lepi cesti spustila na višino okoli 1100 m preko travnate planote, ki naju je spominjala na bosanske planine.

Sledile so cestne serpentine do 700 m višine, kjer leži slikovita vas Arachova. 

Naselje je delno postavljeno na grebenu kot je značilno za stare grške vasi.

Bila je sončna nedelja, zato so bile povsod množice turistov. Počasi smo se prebijali po glavni cesti. Midva sva zadovoljno vozila za avtobusom, ki je delal prostor vsem nam, ki smo vozili za njim.

Kljub temu sva za nekaj časa obtičala v zastoju, ko je nasproti pripeljal še en avtobus,

 pa sta se oba zelo na tesno počasi premikala drug mimo drugega.

Vse je potekalo brez vsake nervoze ali slabe volje.

Za vasjo Arachovo se cesta v zavojih spusti še do slavnega naselja - Delphi. 

Tukaj so ostanki staroveškega Apolonovega templja, preročišča, zakladnice in ostalih slavnih zgradb zbrani v muzeju na prostem in pod streho velikega paviljona.

 

Mesto Delphi je določil bog Zeus, ko je želel najti središče svoje 'babice Zemlje' (Gea ali Gaja).

Poslal je dva orla, ki sta letela od vzhoda proti zahodu in sta tukaj našla OMFALOS ali popek Gaje.

Ta popek Zemlje je ščitil zmaj Piton, ki ga je ubil Apolon.

 

Delfski Orakelj (preročišče) je bilo tukaj že v predklasičnem grškem svetu (1400 pr.n.št.)

in je delovalo še v IV. st.n.št.

 

V tem času se v Sredozemlju ni zgodilo ničesar pomembnega 

brez predhodnega povpraševanja oraklja v Delfih.

 

Delfi so resnično nekaj posebnega in edinstvenega še zdaj. 

Tudi nama je pokrajina delovala veličastno.

 Delphi pod stenami, spodaj pa čedalje širša dolina oljkami vse do obmorskega mesta Itea.

Arheološki ostanki nemo pričajo o veličastnosti kraja in časa,

ko je preročišče dejansko delovalo kot popek sveta,

ki je povezoval zgodovino vseh sredozemskih narodov.

Delfijsko preročišče je delovalo dobrih 1000 let, dokler ni krščanstvo postalo dovolj močno, 

da je s silo zatrlo poganske navade. Niso več dopustili, da se ljudje še posvetujejo z orakljem.

 

Sodobno mesto Delphi ima mnogo gostišč oziroma tavern. Njihova značilnost je, 

da pri vseh vstopiš z ulice,  na drugi strani pa je terasa nad dolino.

 Lahko opazuješ, kako se dolina na zgornji strani zoži pod pogorjem Parnassosa, 

spodaj pa se razširi do morja. Vsa je zasajena z oljkami. Res veličastno.

Promet skozi mesto pa je trening potrpežljivosti.  Tudi midva sva se občasno premikala po centimetrih mimo nasproti stoječega ali počasi vozečega vozila.

Na zgornji sliki je še en pogled z morja na Delphi in Parnassos nad njim.

Sledilo je pomorsko mesto Itea. Množic ljudi ni bilo in mesto se nama je zdelo lepo in mirno. 

 Na spodnji sliki je pogled z morja na Iteo.

 Za Iteo je še mestece Galaxidi, ki slovi kot staro pomorsko mesto z lepim pomorskim muzejem 

in dvema naravno varnima lukama.

Tudi midva sva izbrala svoj zaliv za prenočevanje.

Ogledati pa sva si želela še Thermophylae. 

Ponovno  sva se podala čez gorovje Pindus in uživala v razgledih.

Na drugi strani gorovja za prelazi sva zagledala veliko polje Thermophylae. 

To polje je bilo prizorišče prve velike bitke med grškimi polisi, 

vključno s Špartanci in napadalnimi Perzijci.

Najprej sva se ustavila v znanih toplicah. 

Ime Thermopylae pomeni vroča vrata. Ime je dobilo po vročih žveplenih vrelcih 

in v grški mitologiji so vroča vrata ena od vrat za vstop v Had.

Topla rečica s temperaturo okoli 43 stopinj na svoji poti napolnjuje nekaj večjih tolmunov, 

se hitro pridruži večji hladni reki, ki se kmalu izlije v morje.

Ob njej je veliko prostora

Pri Thermophylae(h) so Perzijci vdrli na grško ozemlje in ogrozili Atene. Tu jih je v soteski pričakala špartanska vojska pod vodstvom kralja Leonidasa. 

Ti so zadrževali večtisočglavo  perzijsko vojsko tri  dni.

Zaradi izdaje je padlo vseh 300 Špartancev s kraljem vred ter ostalih 700 grških junakov.

 Perzijcev je padlo kar 20 000, vendar so tokrat zmagali.

( V drugi bitki na Maratonskem polju, pa so Grki dokončno porazili Perzijce. )

V ta namen je postavljen velik spomenik kralju Leonidasu in njegovim 300 hrabrim borcem.

 Zraven je tudi  zgodovinski muzej.

Pa sva tako v praksi malo obnovila najino poznavanje grške zgodovine.

Paše!

________