Rogoznica-Brač

Tokrat sva šla čakat sončni vzhod kar na morje.












Veliko pridnih ribičev je zgodaj zjutraj že opravljalo svoj posel.











Plula sva mimo znamenite Punte planke, ki ločuje severni in južni Jadran. Še pred par leti tu ni bilo svetilnika, le čeri. Sedaj pa na čereh lepo domuje velik svetilnik in opozarja barke na čeri, ki se pogosto v visokem morju tu ne opazijo.Ob teh čereh je pravo grobišče ladij. Na morskem dnu tu ležijo razbitine ladij od pradavnine do današnjih dni.Je najnevarnejša točka na Jadranu, ker je tu tudi prelomnica vremena. Drugo najnevarnejše mesto za pomorščake pa so červarske plitvine.Tudi tam je grobišče ladij.

Pihal nama je južni veter naravnost v kljun in tako sva križarila mimo Drvenikov ter nato zadaj za Šolto proti Braču.
 
 Opazovala sva vedno prometna Splitska vrata, to je prehod med Šolto in Bračem.

V ozadju se je prekrasno videlo gorovje Biokova nad Splitom.

Ker sva imela še dovolj časa sva odplula še v Milno napolnit rezervoar za nafto.













Čakalna vrsta jadrnic je bila tako dolga , da sva se tačas privezala kar na bližnji pomol in kapitan je kar peš s kanglo v roki odšel po nafto. Vendar je po pomoti natočil bencin in nato ga je bilo potrebno iztočit iz tanka in  nato še enkrat po nafto. In zgodba najinega tankanja nafte je tako trajala dobre tri ure, dlje kot če bi lepo pridno čakala v vrsti jadrnic za nafto. Kaj čemo, vse se lahko pripeti.











 Ker so za ponoči napovedani močni južni vetrovi sva nato morala poiskati miren zaliv za sidranje. Vsa sidrišča v bližnjih zalivih so bila zasedena, v Boboviščici sva se končno zasidrala toda zaradi močnih udarcev južnega vetra nama je sidro popustilo.  Itak nama Boboviščica ni bila  všeč zaradi gužve jadrnic v njej.

Odplula sva dalje in našla miren zaliv Stiniva, kjer bova pričakala udarce juga kot je bilo napovedano za danes ponoči.
Danes sva preplula 34 milj in dosegla max.hitrost 7,4 vozle.