Armenija: Yerevan

 Zjutraj se še malo pomudiva ob prelepem pogledu na Ararat ter pokrajino pred njim,

 nato pa se odpeljeva v Yerevan, glavno mesto Armenije. 

 V mesto se pripeljeva z vzhodne strani ter najprej opaziva trolejbuse. 

Malo kasneje opaziva veliko novih in modernih avtov, ki jih po ostali deželi nisva videvala.

 Zatem pa se vključiva v zelo gosto in kaotično prometno dogajanje.

 Uspešno parkirava v ulici zelo blizu centra, kar si štejeva kot izreden uspeh

 ter se pripraviva za nekajurni pohod po mestu.

 Najprej sva si ogledala slavne Kaskade (na sliki zgoraj). 

Dolgo ter široko stopnišče, tlakovano z lepimi kamnitimi ploščami, se dviga nad centrom mesta.

 Vmes je veliko etaž z vrtovi. Vsaka posebej je namenjena svoji zgodbi. 

Pod kaskadami je Cafesijanski muzej umetnosti, ki je bil v času najinega obiska zaprt. 

Kaskade so bile načrtovane že leta 1920, zgrajene 1980 in kasneje večkrat obnovljene.

 Pod levim delom kaskad so tekoče stopnice, ob njih pa so razstavljene stvaritve oblikovalcev.

Na vsaki etaži so vhodi v razstavne paviljone armenskih umetnikov. 

So pa tekoče stopnice gotovo dobrodošle za tiste, ki ne hodijo radi navzgor ali navzdol.  

Med sprehodom opaziva veliko kipov,

mnogi med njimi nama privabijo nasmešek na obraz. 

Pot naju pelje tudi mimo operne hiše in gledališča.

Vse stavbe so velike in lepe, okoli njih so ploščadi, parki z vodometi ali drevoredi. Hodiva mimo Trga republike, pred katerim je ogromno krožišče 

ter vodometi pred muzejem armenske zgodovine. 

V mestu je veliko sprehajalnih parkov z mnogo zelenja ter malimi jezerci. 

Center mesta je res mikaven, lep z velikimi urejenimi stavbami še iz časa Sovjetske zveze. 

V mestu je ogromno mladih ljudi, tu so univerze in srednje šole. 

Mesto ima tudi metro in podzemne nakupovalne centre.

Za dobro vzdušje poskrbijo ulični glasbeniki.

 

 Zatem se napotiva proti spomeniku genocida nad Armenci. 

Spomenik stoji na majhni vzpetini nad mestom za reko in sotesko Hrazdan. 

Na ogromni ploščadi je postavljenih dvanajst poševnih plošč, ki predstavljajo dvanajst odtujenih armenskih provinc. Znotraj plošč gori večni ogenj za večni spomin na genocid. 

Poleg plošč sta visoka dva stebra, ki ponazarjata izgubljeni Veliki in Mali Ararat.

 

Pod velikim trgom in parkom miru je še muzej genocida, 

kjer sva se seznanila tudi s tragičnim delom armenske zgodovine. 

Armenci so eden od najstarejših narodov na svetu. 

Velika Armenija se je razprostirala med Črnim in Kaspijskim morjem vse do polovica današnje Turčije. Kraj Tiridat je prevzel krščanstvo in dežela je leta 301 n. št. postala prva krščanska država. 

Armensko kraljestvo je nazadovalo v V. stoletju in od takrat dalje

 so na njihovo ozemlje prihajali različni narodi. 

V času 1.sv.vojne so Turki pobili okoli 1,5 milijona Armencev in si prilastili vso ozemlje skupaj z gorovjem Ararat. Večino žrtev so enostavno izgnali v sirijsko puščavo in jih tam pustili umreti.

Otroke so odpeljali dovolj daleč na Črno morje in jih tam zmetali čez krov.

 Turčija tega genocida še vedno ne prizna. 

 

Leta 1920 je ostanek Armenije bil pripojen Sovjetski zvezi, od leta 1991 pa so samostojna država. Genocid Turkov nad Armenci spada med največje genocide na svetu. 

Razstava pričevanj v tem muzeju skrbi, da se ta zločin ne pozabi in da svet izve o krivici,

ki jo je utrpel ta miroljuben in prijazen narod.

 

Po celodnevnem pohodu po Yerevanu sva ugotavljala, da to mesto ni tako kot ostala Armenija. 

Če si ogledaš le Yerevan in nekaj lepih samostanov, še ne dobiš vtisa o deželi,

 ki ima čudovito naravo in prijazne ljudi. Mesto zgleda bogato, z velikimi palačami,

 zelenimi parki z mnogo mladimi ljudmi. V obrobju mesta pa sva že opazila velike nevzdrževane stanovanjske bloke, zapuščene stavbe ter neurejeno okolico.

Kot v vseh velikih mestih sveta, je tudi v tem mestnem obrobju doma revščina. 

 Zopet sva se sprehodila nazaj do avta, občudovala prelepe parke ter vodomete... 

  ...ter se v gostem mestnem prometu odpeljala prenočevat bolj na severozahod, 

kjer naju čaka še nekaj "opravkov" v Armeniji.

Upava, da nama bo vreme spet bolj naklonjeno.

 

_______________