Antiatlas do mesta Tata

Pot: Tafraout,  Azgour, Talbourt, Tata

 

Iz Tafraouta sva se odpeljala po glavni cesti za Igherm ter opazovala cvetoče mandljevce.

Nisva želela voziti po glavni cesti, zato sva v Azgourju prečila vrhove Antiatlasa do Talbourta.

Cesta je asfaltirana; vzpne se na 1800 m višine. 

Presenetilo naju je, da sva na cesti srečevala velike črede kamel. 

Eno izmed njih, ki je štela čez dvesto glav, sva čakala ob robu ceste precej dolgo, da je šla mimo.

 Z zanimanjem sva jih opazovala. Zanjo so skrbeli trije pastirji.

S tistim, ki je hodil zadnji, sva se tudi na kratko pogovarjala.

Vrhovi segajo vse do 2300 m, vsaj tile okrog naju.

Berberske vasi se stiskajo na pobočjih.

Razgaljene kamenine Antiatlasa pa so privlaćne za oko s svojimi toplimi barvami. 

Od svetlo do temno rjavo-rdeče, ponekod črtaste...

...ter različnih oblik...

...v dolinah pa so posamezni markantni osamelci.

Na tej poti do mesta Tate sva srečala veliko kamel; v južnih predelih puščave jih nisva videla toliko.

V tem predelu se nahaja tudi dosti starih vodnjakov. 

Voda je dobra, zato sva obiskala enega od njih in se oskrbela s svežo pitno vodo.

Po tistem, ko sva s trudom napolnila najine posode, sva opazovala dve na videz krhki domačinki,

 kako sta urno in brez težav dvakrat izvlekle vedro s 25 l vode iz globine dvajsetih metrov.

Mesto Tata leži v resnično velikem Ouedu Tata. V središču mesta so hiše z lepimi oboki.

 Tam je tudi živahna tržnica, 

na kateri je moč kupiti poleg obilice sadja in zelenjave vse od obleke do tehnične robe.

Pravzaprav je v vsakem malo večjem naselju nek bazar ali tržnica. Tam kjer ni množičnega turizma, se da zelo poceni kupovati vse tisto, kar ponujajo turistom v velikih mestih. 

Tudi zato nama odgovarja potovati po poteh, 

kjer prodajalci ne gledajo na naju s pohlepnimi očmi.

_____________