Od mesta Tata do Ourzazate

 

Pot: mesto Tata, po cesti RR116 do Igherma, Taliouine, Taznakht, Ourzazate

Oued Tata je v spodnjem delu resnično dolga in široka dolina, z obiljem dateljnovih  palm.

V gornjem delu pa se počasi oži.

Tako kot do sedaj, se tudi tokrat voziva po lokalni cesti mimo mnogih vasi, 

kjer ljudje živijo zelo skromno.

 Glavno prevozno sredstvo mnogih je osel, ki natovorjen premaguje dolge ceste in strme steze.

Pridne žene pa tovorijo velike bale zelenja, ki verjetno predstavlja krmo za živino.

 Na teh stranskih cestah sva videla veliko takih prizorov. 

Vsi ljudje pa so zelo prijazni, mahajo in pozdravijo, pri tem pa pogosto položijo desno roko na srce, 

kar pomeni prijateljski pozdrav. 

Tudi otroci se nasmehnejo in pomahajo. Do sedaj še nisva imela slabih izkušenj z nobenim domačinom. Dva fanta sta naju prosila, če ju lahko fotografirava ter jima nato pošljeva sliko na njun telefon.

Pred dnevi se je ena mladenka želela fotografirat z nama.

Rada vsem ustreževa vse, kar je v najini moči.

Dobrota in prijaznost sta nalezljivi lastnosti, to že dolgo veva.

Kot sva že vajena, se cesta nekajkrat spusti v doline in dvigne tja do 1900 m.

Opazovala sva vrhove Antiatlasa, saj sva se doma domenila, da se bova povzpela na kakšen vrh. 

Do zdaj nama ni uspelo; nekaj je kriv čas, nekaj pa to, 

da sploh ni videti kakšnih nadelanih poti ali izhodišč za hribe.

 Tudi moja aplikacija mi ni pokazala nadelanih poti tu, kjer sva se midva vozila.

Asfaltna cesta je bila velikokrat takole ali še bolj zožena, saj neurja odnesejo celo cesto ali asfalt.

Takšen znak, viden marsikje na skalnatih pobočjih, je simbol svobodnega življenja vseh ljudstev puščave. Tako so nama povedali domačini.

Berberske vasi pod slikovitimi pobočji so prava paša za oči.

 Zanimiva je bila tudi vmesna dolina pred Taliouinom, zelene barve,

 ki jo dajejo drobeči zeleni skrilavci.

Prevzela pa naju je tržnica v Taznakhtu. 

Čeprav je bil ponedeljek, je bila polna prodajalcev in kupcev. 

Taznakht pa slovi kot mesto preprog. Izdelujejo jih iz lana, agavinih vlaken in volne, kot nama je razložil trgovec v svoji prodajalni.

 Za naše pojme preproge niti niso drage. Občutno cenejše so kot sva videla v Turčiji.

Mesto Ourzazate pa je, kot vsa velika mesta, poln ljudi. 

Znano je po tem, da so tukaj postavljene kulise, kjer se je do zdaj posnelo veliko zgodovinskih filmov. Razstavljene so v muzeju. Nisva si jih ogledala. V mestu je veliko prodajalcev, 

ki včasih kar moteče vabijo v svoje trgovine. Mesto ima tudi veliko graščino, 

katero si trenutno ni moč ogledati zaradi obnove, ter staromestno jedro pod njo.

Midva pa sva poiskala miren prostor za nočitev blizu jezera Barrage Al Mansour Ad Dahbi. 

Dolgo ime za jezero ob Ourzazatu. Ob temu jezeru je dovolj možnosti ter prostora za prenočevanje. Redki domačini, ki so prišli mimo, pa so bili zelo prijazni.

Mirna noč polna zvezd in trden spanec sta nama povrnila moči za naslednje dni,

ko bova prečila Veliki Atlas.

__________