Travnik in Komen

Pot: večinoma neoznačena pot Ljubenske Rastke, Grunti, Planinc, Hotel Goba, bolnica Mrzle vode, Turnovka, Veliki Travnik, Komen, Telečje peči, Planinc, Grunti, Rastke

Čas: okoli 7 ur

Razmere: toplo, južen sneg po vrhovih

D: Halo, a gremo jutri v hribe?

L: Ja lahko, Kam bi pa šli? Ali imaš kakšno idejo ali željo?

D: Meni je vseeno, samo da grem, veliko vrhov še ne poznam.

L: Ali imaš dereze in cepin?

D: še ne, dobim pa ju v kratkem, sem že naročil prek spleta.

L. Hm potem pa kam visoko ne moremo, gor so trenutno trde zimske razmere. 

Lahko pa gremo na Peco ali Komen, kaj praviš?

D: Krasno, potem pa na Komen.

L: Velja, dobimo se ob 7.20 v Letušu!

David, mlad in poln energije šiba navzgor brez zaviranja, za njim se trudiva midva, 

saj ne želiva preveč zaostajat.

B: Malo pred sedlom Hlipovca, na razpotju za Komen: 

 Ali bi zavili še prej na Travnik, časa je dovolj?

L: Ja zakaj pa? Bomo spet po temi hodili domov, ni nam treba, kaj praviš D?

D: Meni je vseeno, samo da smo v hribih.

B: Dajmo no, samo dve uri več nam bo vzelo!

L: Potem pa gremo, če že hočeta ...  

L in D izbereta  neokrnjeno  snežno ravnino, ki je bila postavljena hudo pokonci na Turnovko

 in gazita globlje kot sta želela; do kolen in še čez. B izbere drugo pot in prav lepo stopiclja do vrha. 

Na vrhu B nežno vpraša: Ali je bilo veliko snega za gazit?

L(gromovito in zadihano): še zate bi ga bilo dovolj.

 L: Ali gremo še do koče na Travniku?

B: Brez veze, predaleč bo, se bomo po temi vračali!

D: Da gremo, iz koče se vije dim, povabim vaju na čaj, pa videli bomo, kdo je tam.

Pa smo šli. Ob koči sta se na soncu martinčkala znana oskrbnica in naš stari prijatelj Lojz, 

domačina s simpatično lubensko govorico. 

Naš L se jima je pridružil v modrovanju in kar nekaj časa so obujali spomine 

in razpredali stare zgodbe. 

D in B  uvidevno poslušata to modrovanje in se vmes tolažita z dobro  kavo.

D: Ali gremo dalje?
B: gremo
D in B podprta s kofeinom se zagrizeta v strmino, za njima  L še vedno premleva stare zgodbe.

D: na vrhu Komna bi pa končno lahko imeli konkretno malico , ali ne?
L: saj je že čas, saj nismo še nič jedli.
B: no pa naj bo, da preveč ne omagata.

Medtem ko D in L uživata  predvsem v okusni malici, 

B pa na hitro vrže vase eno jabolko in raje uživa v toplem soncu 

in razgledih na sosednje vrhove.

In že razmišlja o fotografiranju in končno le prepriča L za kakšno lepo fotografijo.

D je preobilno okrepčan z malico in to se pozna pri sestopu. Šiba navzdol brez zavor in strahu, 

za njim pa previdno L in B, ker skrbno varujeta svoje stare kosti. 

Vendar je D uvideven in ju občasno počaka brez vsakega godrnjanja!

Po stari navadi L in B zopet zaštrikata pot proti Telečjim pečem, pravo smer najde D z moderno navigacijo in L izbere pot na vrh Telečjih peči - skalo z impozantnim razgledom na okoliške planine, na sotesko potoka Žep in na Planinčevo domačijo globoko spodaj.

Potem je treba najti še primeren prehod čez potok.

D: čuj a tebi se ne zdi vredno vzeti rok iz žepov, ko skačeš čez ta potok?

L začuda ne najde pravih besed v odgovor, zato ostane tiho.

Kar nekaj novih šal smo si izmenjali na tej poti. Ena boljših je vredna tudi zapisa, da se ne pozabi:

Ali veš tistega: Mož hodi v zelo ranih jutranjih urah po mestu. 

Ustavi ga policaj in ga vpraša, kam gre ob taki uri? 

Ja, na predavanje.  

Bodite resni, kdo pa predava ob taki uri? 

Moja žena ...

ha, ha ha

In tako dalje, ali veš tistega ...

... ha, ha ha ...

________________________