Kredarica in Ivačičeva jama

Izhodišče: Kredarica
Razmere: malo vetrovno ter nekaj stopinj pod ničlo.

Jutranja zarja je pordečila nebo pred sončnim vzhodom.

V pričakovanju sončnega vzhoda ter ugibanja kod se bo prikazala sončna krogla, 

sva stali na pobočju nad Kredarico. Uf je bilo mrzlo ali sonce ravno danes zamuja?

Seveda sonce ni zamujalo, točno ob 7.45 je prikukalo izza obzorja.

Osvetlilo je vzhodno obzorje, nekatere gore na zahodu pa so bile še v senci.

Triglav je dobil prve sončne žarke.

Kmalu za Triglavom so bili nato osvetljeni še Mangart, Razor ter Škrlatica. ( z leve proti desni strani )

Sonce je obsijalo naposled še kočo na Kredarici.

Nad kočo pa je vedno bolj žarelo pobočje očaka Triglava.

Pogled na njegov vrh je postajal enkratno impresiven.

Medtem so doline še spale v megli.

Pod Kredarico se nahaja Ivačičeva jama. Seveda naju je zamikalo, da sva jo šle pogledat. 

Malce previdnosti je bilo potrebno za dostop do njenega vhoda.

 Dežurni meteorolog na Kredarici se je malce pošalil, češ, da se jama nahaja točno pod kočo 

in če bi se svet malce zatresel, bi se koča zrušila naravnost v jamo.

Vhod v jamo sva našle ravno v času, da je sončna svetloba na njeno zadnjo steno

 lahko zarisala tole imaginarno sliko.

Previdno sva stopile v poledenelo jamo.

V notrajnosti so se bleščali ledeni kristalčki ter zaledenelo jezerce, 

ki je v ledenem slapu izginjalo v temne globine.

Marsikje so iz skale poganjli ledeni kapniki. Čudovito je tole bilo!

Zunaj pa je sonce dobivalo na moči in rasla je tudi toplota krasnega dneva.

Glede na vremensko napoved sva v gorah tako ujele zadnja topla in sončna dneva v tem letu.

Najin pohod sva zopet zaključile v povsem zimsko obarvani dolini Krme. Mrzlo je bilo in povsem zimsko,  vendar so nama pot olepšali lepi bleščeči kristali na travi in drevesih.

Čudovitost  naše narave sva tokrat zopet občudovale in dokumentirale Tanja in Breda.