Španija: Barcelona

n

Če se nahajaš kje v bližini Barcelone seveda greš gledat enkratno Basilico de la Sagrada Familia. 

Je eden najbolj znanih in nenavadnih arhitekturnih projektov na svetu.

 Arhitekt Antoni Gaudi jo je sprojektiral 1883, graditi pa so jo začeli 1882 (povzetek po Wikipedii). 

Še vedno je v gradnji, do leta 2026 naj bi bila glavna struktura skoraj dokončana. 

S centralnim zvonikom visokim 172,5 m je to najvišja cerkev na svetu.

Financira se iz prodanih vstopnic in darov in  je to tudi delni razlog , da dela še potekajo.

V Barcelono sva se pripeljala z vzhodne strani po avtocesti z oznako AP. To pomeni, da je plačljiva. 

V Španiji namreč obstajajo dve vrsti avtocest. Avtoceste z oznako AP so plačljive in niso poceni. 

Tiste z oznako A pa so brezplačne. Večina je teh in so skoraj enako kvalitetne

 in pogosto potekajo vzporedno po skoraj istih trasah.

 V Barceloni in drugih velikih španskih mestih se po poročanju popotnikov večkrat dogajajo vlomi in tatvine v avtodome in druga vozila turistov, če so parkirani na nezavarovanih parkiriščih.

 Zato sva parkirala v eni od parkirnih hiš, ki so zgrajene v podzemlju. 

Plačala sva 3,5 € na uro in si brezskrbno vključila v turistično gužvo Barcelone.

Parkirala sva zelo blizu Sagrade Familie, ki je locirana nekje v središču vseh ogleda vrednih turističnih zanimivosti v mestu. V razdalji kakšnih treh kilometrov zagledaš Caso Batllo(na zgornji sliki), ki je tudi Gaudijev projekt, nato Caso Milo ...

... sledijo ostale palače, ki so res zelo lepe.

Sledil je sprehod po ulici la Rambla. Trenutno jo obnavljajo in zato ne zaživi v popolnosti

(glavna sprehajalna ulica v Barceloni). Je srce mesta s svojimi uličnimi umetniki,

 tržnico La Boqueria, cvetlične stojnice in seveda kavarne in restavracije. 

Dolga je več kot kilometer.

Ulica te pripelje do gotske četrti z zelo lepo baziliko.

Morala bi še na pet kilometrski sprehod do luke in ribiške četrti Montjuic, pa sva to pustila za drugič.

 

 

 

Nato je naju pot vodila nazaj do Sagrade Familie in nato še tri kilometre navzgor do parka Guel, 

ki je tudi arhitekturno in umetniško delo Antonija Gaudija. 

Vstopnina je 18 € za odrasle ali 14 € za otroke in seniorje +65.

 Spodaj na sliki je pogled s parka na Barcelono.

Šele pozno popoldne sva zaključila z ogledi.

V takšnih velikih mestih bi lahko ostal nekaj dni, da bi si jih ogledal v celoti.

 Odpeljala sva se ven iz mesta prenočevat blizu jezera Panta de Fox. Jezero je v naravi manjše kot na zemljevidu, saj je tudi to delno izsušeno. Je pa na drugi strani jezera lepo mesto Castellet.  

Bi rekla, da sva se nad Španijo kar navdušila, je zopet ena posebna dežela.

 Z Barcelono sva zaključila oglede po Kataloniji, sedaj se seliva v drugo pokrajino - Valencio.

 

___________________