Soteska Vikos

 

Soteska Vikos je del slikovitega nacionalnega parka v severni Grčiji. 

Njene stene tvorijo zelo globok kanjon, ki se razteza v dolžini skoraj dvajsetih kilometrov. 

Ponekod krepko presegajo višino tisočih metrov.

 Leži v gorovju Pindus ob gori Tymfi.

Področje okoli soteske, imenovano Zagorija, ima naseljene gorske vasi,

 ki so ostale tradicionalno urejene. Hiše so kamnite, vključno s strehami, 

ki so krite z naravnim sivim apnenčastim lomljencem, ki ga je tukaj v naravi povsod v izobilju. 

V teh vaseh ne vidiš rdečih opečnatih streh, zato so v celoti sive.

Najprej smo se ustavili v vasici Vitsa od koder smo se odpravili na kratek ogledni sprehod po soteski. Opazovali smo kamnite mostove...

... ter se malo sprehodili po njih ter okoli njih.

Pot nas je vodila v južnem delu soteske, kjer stene ne dosegajo vrtoglavih višin.

V področju Zagore je 46 slikovitih gorskih vasic, ki so povezane z dolino z ozkimi in strmimi asfaltnimi cestami. Dokler ni bilo teh cest, so jih povezovale še ožje tlakovane mulatere, z enako ozkimi obokanimi mostički. Večina teh potk in mostičkov je še vedno ohranjenih in tudi v uporabi.

Na severni strani soteske je vas Vikos ...

 

... od koder smo se naslednji dan odpravili na daljši spust v kanjon ter dolg celodnevni pohod po njem tja in nazaj gor.

Dno kanjona je zaradi pomanjkanja sončnih žarkov zelo vlažno, zato je tu veliko mahov in lišajev.

Pogled marsikje ne seže do dna kanjona.

 Zato pa so pogledi z dna navzgor pogosto impresivni.

 

 

Eka in Emil( Klik za njun BLOGG ) sta se na polovici poti odpravila nazaj, 

ker sta imela v načrtu ogled še drugih zanimivosti, midva pa sva opravila pohod po soteski

 skoraj do konca in sva se ob zatonu dneva vrnila na izhodišče.

 

V tem pohodu sva opravila 18 km poti ter 1119 višinskih metrov.

 Pri povratku sva se spustila še do cerkvice in reke pod vasjo Vikos.

 Reka Boidomatis ima izvire ravno pod vasjo Vikos in slovi kot zelo čista reka po vsej svoji dolžini.

 Pregreta od dolge poti sva veselo izkoristila možnost za kopel, čeprav je bila voda zelo hladna.

 Pa nisva bila edina, ki smo zaplavali v njej.

 

Zanimivosti pa tukaj s tem še niso bile pri koncu.

 Nad vasjo Monodendri stoji obsežen kamniti gozd...

... blizu njega pa razgledna točka, kjer je kanjon najglobji.

Tukaj sva naletela na trenutke, ko se je grška mladina preizkušala v hoji nad kanjonom po napeti jeklenici med nasprotnima stenama.

 Nama je izgledalo zelo nevarno, za vse nas pa je bilo napeto za živce in stresno za srce.

Gorovje Pindus pa ima tudi nekaj gora z višino nad 2400 m zato se bova tu zadržala še kak dan.

Izbrati morava le še vršac, ki ga bova osvojila.

____________