Papigko in Mikro Papigko

 

Področje Zagorije je prelepo in v oko nama je padla cesta, 

ki se vije po grebenu navzgor do majhnih vasic Papigko in Mikro Papigko.

Obe vasi se ponašata z urejenimi kamnitimi hiškami, ter tudi takimi hoteli in restavracijami, 

da se vse zgradbe čudovito skladajo z naravnim okoljem.

 

 Na spodnji sliki je pogled na sotesko Vikos ter vrhove Pindusa v ozadju.

Vse vasi v Zagoriji so zgrajene iz domačega kamenja. 

 

Na spodnji sliki je vas Aristi, od koder vodi cesta v Papigko.

Na tem področju je nekaj samostanov, ki sva jih prepustila za ogled kdaj drugič ...

Tudi veliko malih in velikih kamnitih mostov sva videla.

Sprehodila sva se po poti ob lepi reki Boidomatis, ki tudi vodi do samostanov.

Področje je res primerno za potrebe samostanskega življenja.

Vsa ta lepota pa se nahaja v skritih kotičkih gorovja Pindusa.

Pred Mikro Papingkom je privlačna naravna posebnost,

 

namreč dolga soteska, 

katero lahko prehodiš proti začetku,

 

 ko se zoži na en meter. 

Tam lahko napreduješ navzgor le še po vodi iz tolmunčka v tolmun.

Če se ti zdi, se lahko v soteski okopaš ali celo preplavaš nekatere večje kotanje. 

A le, če si iz pravega testa.

 

V zgodnjem jutru sva zapuščala področje Zagorije in si rekla, da se sem še vrneva.

Pot sva nadaljevala po samotni cesti mimo vasi Elati, Dikorfo in Manasis, kjer so še vedno vse hiše  zidane s kamenjem in cesto čez potoke povezujejo kamniti mostovi.

Naprej naju je pot vodila mimo zanimivega mesta Metsevo, kjer poteka znana pot Ursa trail.

Pa naprej čez prelaz Katara pass, visok nekaj pod 1700 m.

Kmalu prispeva do Meteore, ki sva jo želela ponovno obiskati.

_______________