nedelja, 24. september 2023

Turčija; od doma do Istanbula

  Odločila sva se za najhitrejšo pot do Turčije, zato sva uporabila avtocesto 
Celje - Ljubljana -  Zagreb - Niš. Dan sva zaključila v zelo lepi soteski južno od Niške banje. 
Če ne bi imela že izbrane cilje, bi si to sotesko ter stene nad njo prav gotovo ogledala. 
Pustila sva jo za drugič. 
Prehod meje v Bolgarijo je potekal hitro, avtocesta do Sofije je lepa, prazna in kilometri so se dejansko hitro  nabirali. Avtocesta okoli Sofije ni preveč pretočna, tako sva tam malo obtičala v prometnem zastoju. Sledil je prehod meje v Turčijo, kjer so naju zadržali za kakšno uro. 
Potrebni dokumenti za prehod meje so potni list ter prometno dovoljenje za avto in zelena karta mednarodnega avtomobilskega zavarovanja.

Velja omenit še nekaj uporabnih informacij: takoj na turški strani si lahko nabaviš SIM kartico za internet (priporočava Turkcell ), HGS nalepko, ki je potrebna za turške avtoceste ter zamenjaš nekaj denarja z domačo valuto.  HGS nalepka se sicer  kupuje na poštah ( ptt-bank) kjerkoli v državi. 
V petek popoldne sva bila prepozna za nakup nalepke.
Razložili so nama, da jo moraš kupiti najkasneje v petnajstih dneh po prihodu, nato pa se ti vse poračuna. Tako sva nalepko lahko kupila šele v ponedeljek in sva se tri dni vozila brez.
Pokrajina od meje do Istanbula je ena sama valujoča travnata ravnina, ponekod z obdelanimi polji.
 Tudi ceste so ravne in do Istanbula vse poteka brez zastojev. 
Pred Istanbulom sva si zaželela še kopanja v morju ampak sva to dosegla šele v predmestju Istanbula. V mesto sva se pripeljala ob obali Marmarskega morja. Takoj sva naletela na prometno gužvo, 
s katero sva se bolj ali manj uspešno spopadla.
Oddahnila sva se šele na obali, kakšnih dvajset kilometrov pred strogim centrom Istanbula. Prijetno sva bila presenečena, kako lepo in prijazno je urejena obala v tem velemestu. 
Ob obali so parki in sprehajališča, domačini v njih posedajo, se družijo ob ognjih, jedo in se veselijo življenja. Otroci se podijo, norijo, žogajo, kotalkajo, rolkajo. Tudi kopajo in sončijo se nekateri a so v manjšini. Tudi midva sva takoj sprejela njihov način dojemanja svobode bivanja in sva z veseljem pripravila najino mizico ter si priredila pozno kosilo ter uživala skupaj z njimi. 
Domačini so ob obali uživali vse do poznih večernih ur,
 midva pa sva omagala prej in se spravila k počitku.
Po mirni noči sva se spočita že v zgodnjem jutru odpravila na ogled starega dela Istanbula. 
Tako sva se dokaj izognila običajni cestni gneči.
 Parkirala sva na plačljivem parkingu ( 50 TL za 10 ur ali 5 TL/uro). Ugodno, ni kaj!
Do starega dela mesta sva imela slabo uro hoje. 

 

 

 Zgoraj je Znamenita Hagija Sofia, ki je zdaj muzej, ter vrsta zgodnejših obiskovalcev.
Kasneje je bil ta trg nabito poln.
Predverje Modre mošeje, ki še vedno vrši bogočastje vernikov, 
delno pa je odprta tudi za turiste.
Za ogled moraš biti primerno oblečen ter bos.
Grande Bazaar je ob nedeljah zaprt tako da sva se morala zadovoljiti z ogledom malega bazarja.
Za vstop v trdnjavo in palačo Top kapi je potrebno plačati vstopnino.

Ogledala sva si še lepo urejen park ob Top kapi. Ob njem je nekaj muzejev, tudi arheološki.
Za muzeje si nisva vzela časa. Morda kdaj drugič.
Še en pogled na Modro džamijo.
Turki so zelo podjetni in tako so naju vabili na dvourni ogled Bosporske ožine z ladjice. 
Ko sva izlicitirala še ceno na 30 eur za oba, sva ponudbo sprejela. 
Sva zadovoljna z ogledom.



Top kapi še z morske strani.
 
 

Pri vožnji skozi Bospor gor in dol lahko občuduješ veliko krasnih arhitekturnih mojstrovin;
 džamij, dvorcev, vil in ogromnih palač. 
Tudi cesarska palača stoji tik ob obali.

V Istanbulu bi lahko ostala še nekaj dni in pohajkovala po ulicah, bazarju in obali 
a sva se odločila, da bo za zdaj dovolj. 
Sva se raje odpeljala pod morjem skozi tunel v azijski del Istanbula, 
ki pa nama je postregel z drugačno sliko.  
Pestrega prometa skozi mesto sva imela dovolj in še preveč, 
zato sva se skozi številne cestne deteljice, krožišča in križišča ob hitri kaskaderski vožnji meščanov uspešno in brez praske prebila ven iz mesta in se napotila na sever do obrežja Črnega morja. 
To pa bo končno malo zaslužnega dopusta!

______________________


 

Ni komentarjev:

Objavite komentar