Izvir reke Pake in Volovica

Pot: Srednji Dolič, izvir reke Pake, Volovica in nazaj 

Razmere:  v senčnih legah pomrznjen sneg, v popoldanskih urah močna odjuga

Parkirali smo na parkirišču najboljše gostilne v Srednjem Doliču. 

Oznake za izvir Pake so nas usmerile po lokalni cesti skozi vas ter mimo  kmetij na pobočje Pohorja.

Pred nami je bila gaz, s katero smo sledili Paki. 

Po kakšni uri hoje smo zapustili sončne snežene travnike ter zavili v gozdnato področje.

Vmes smo opazovali takšne snežene krone na smrečicah. To so bili zadnji ostanki zimske pravljice.

Sem ter tja smo se vzpenjali  po gozdni poti navzgor ter nekajkrat prečili našo Pako.

Na poti navzgor so bili mali vodotoki večinoma poledeneli.

Pot je označena s posebnimi  markacijami.

Po treh urah vzpona smo zagledali naš cilj -  izvir Pake.

Da bi se izzvili iz pohorskih gozdov in prišli še malo na osončeno planjavo, 

smo se potrudili še na vrh Volovice (1455m ), ki je le malo nad izvirom. 

Opisi na tablah so prikazali označeno pot dalje do izvira Hudinje, Lukovega slapu in Rogle.

Na vrhu Volovice smo užili nekaj razgleda  v meglene doline pod nami...

...na Peco...

...(z leve) na vedno lepe Rinke, Mrzlo goro in Raduho.

Na vrhu Volovice smo se obrnili nazaj in se pričeli vračat.Sledila je zopet pot navzdol po gozdnati strmini vse do spodnjih kmetij ter Doliča.

Sodelovali ter zabavali smo se: Špela, Emil, Alenka, Lojze, Breda ter pes z bližnje kmetije, 

ki nas je spremljal ves čas po poti gor in dol. 

Zgledalo je, da je bil močno potreben družbe, kakšnega dobrega grižljaja in gibanja.

Vse to smo mu tudi nudili v obojestransko zadovoljstvo.

Ostal nam je še zadnji pogled na okolico preden smo sestopili v senčni Srednji Dolič.

Naš sledilnik je pokazal, da smo se povzpeli za 945 višinskih metrov ter ob tem prehodili okoli 15 km poti.

Več kot smo pričakovali in dovolj, da nam gibanja ni primanjkovalo.

_____________________