Deska, Mala Ojstrica, Veliki vrh

 

Pot:  lovska koča na Brežičih ( blizu planine Podvežak), Lastovec, Deska, Korošica, M.Ojstrica, koča pod Moličko pečjo, Veliki vrh, planina Podvežak

Čas: okoli 8 ur

Lovska koča na Brežičih je vedno lepo urejena, tokrat je v delu nov nadstrešek; 

bomo videli kaj bo še nastalo v nadaljevanju.

Hitro se povzpneva iz gozda, razgled ponuja Veliko planino v ozadju. Že sva mimo Lastovca...

...na cvetočih travnikih ranjaka pod Desko.

Cvetoči pašniki so res čudoviti.

Vrh Deske ( 1970 m), zgoraj.

Bo treba iti dalje, proti Ojstrici.

Nadaljujeva pot po neoznačeni stezici do Vodostečnega jezerca. 

Nato se po markirani poti povzpneva čez Prag...

...in po poslednjih izdihljajih snežišč oddrsava do Korošice.

Kar nekaj ljudi je tu, čeprav nadomestni kontejnerji še niso odprti. Morda celo še nimajo oskrbnika? 

Večina obiskovalcev se je napotila na Ojstrico, zato midva zavijeva po svoje

in po navdihu prečiva pobočje do Male Ojstrice. 

Razgled od tu na dolino Korošice in Lučkega Dedca je markanten.

Pri prečenju opaziva še sneženo puščico, ki nama pokaže kod sva hodila do Korošice.

Pred Malo Ojstrico ( 2017 m) doseževa markirano pot. Na vrh Ojstrice ne nadaljujeva,

ker ima danes že itak preveč obiskovalcev. Raje se odločiva za sestop 

po neobljudeni stari Kocbekovi poti do Moličke planine.

Ta pot mi  je vedno zanimiva.

Pogled navzdol na kapelo na Molički planini kot ga gledajo planinski orli. Danes tudi midva.

Sva že na Molički planini. 

Kočo so odprli ravno danes in bo oskrbovana celo poletje.

Krenila sva dalje, čakal naju je še vzpon na Veliki vrh.

V pol ure sva na vrhu ter pogledava proti Veliki zelenici in Krofički zadaj.

Veliki vrh (2110 m)

Še en pogled nazaj na Ojstrico, katero so že prekrile meglice.

Sedaj pa še samo navzdol. Snežišče je ravno prav postavljeno za ekspresen spust.

Na markirani poti do planine Podvežak je še nekaj snežišč in večino sva z veseljem orala.

Hitro sva bila na planini Podvežak, kjer je bilo ob pastirski koči tudi vse zasedeno. 

Zato sva jo zopet po svoje mahnila po gozdu ter med biki in kravami našla pot do steze 

za lovsko kočo na Brežičih, blizu katere naju je čakal avto.

Po planinski turi se je prijetno osvežiti in zato je bila tokrat Lučnica tista, kjer sva našla mir in počitek.

Tokrat pa je bilo opravljenih menda 1747 višinskih metrov ter 14 km poti. 

_______________________________