Nebeška Gora in Kum

 Pot: Radeče, Svinjski rt, Nebeška gora, Ključavnica, Kum, Hrastnik in z vlakom nazaj v Radeče

Čas: 8- 9 ur z vsemi postanki in stranpotmi

Tokrat sva izbrala malo daljšo pot. Avto sva pustila na železniški postaji v Radečah. 

Bilo je mrzlo jutro in koračila sva skozi Radeče in iskala pot proti Kumu. 

Izbrala sva eno, ter se po kakšni uri in pol hoje ugrela in končno dvignila iz doline,

 ter pod seboj zagledala Zidani most. Koliko mostov je speljanih čez Savo? 

Odgovor je kot na dlani na zgornji sliki.

Malo prej sva se pridružila še markirani poti. 

Markacije so naju vodile mimo Svinjskega rta, ter dalje po cestah in kolovozih 

in najinih novih bližnjicah do Nebeške gore. 

Od Svinjskega rta do Nebeške gore - kakšna imena so si izmislili??

Z Nebeške gore so lepi pogledi čez dolino Sopote do severnih dolenjskih hribčkov in vzpetin.

Med potjo je bila tudi takšna čedna postojanka.

Trenutno je to najbolj zaseden hotel v Zasavju.

Midva pa sva hodila dalje. V želji da bo prišla čimprej na Kum sva seveda našla bližnjice

 in se tako povzpela še na nekaj nenačrtovanih vrhov (npr. tudi na Ključavnico).

Hodila sva torej gor in dol v pravi smeri in končno sva zadela tudi Kum ( 1220 m).

Iz slike se vidi, da je bila lepa sončna sobota ( kljub slabši napovedi vremenarjev) ter mnogo obiskovalcev.

To naju tokrat ni motilo, saj na vsej poti do sem nisva srečala kakšnega pohodnika. 

Dolgo sva sedela na topli klopi in uživala ob kapučinu (to go) in okusni gibanici.

Pogled naokoli ni bil preveč jasen, pa to ni pokvarilo najine dobre volje.

Sedaj pa navzdol ob obsežnih planjavah samega zdravja. Velike trate čemaža.

Tudi čez pašnike in travnike.

Med potjo navzdol je bilo nekaj izpostavljenih razglednih točk. 

Na eni od njih sva udarila še eno pavzo.

Pot navzdol je zelo strma, obstajajo pa še bolj ekstremni sestopi, kot sta Štefanova in Lojzeva riža.

Midva sva tokrat imela že dovolj svojih riž, 

zato sva te ponujene riže brez dileme pustila za kdaj drugič.

Po dveh urah strme hoje navzdol sva pa le zagledala najino končno točko - železniško postajo v Hrastniku.

A veš da Sava sploh ni tako mrzla? Noge so se ohlajale po prehojenih 2000 višinskih metrov ter 21 km poti. Nato pa je sledilo še hitrih 11 km ( ču, ču train....)

 In nastal je spet en lep krog.