Komen

Pot:  Rastke, Hlipovec, Komen

Razmere: nad 1000 m je snega hitro okoli 1m in pol, presmučanih navzdol je bilo okoli 800 višinskih metrov.

Od Ljubenskih Rastk je cesta proti Komnu splužena le do kmetije Mliner. 

Tam nekje na višini okoli 900 m sva pustila avto in se pričela vzpenjati kar po cesti, 

ki se večinoma  rahlo dviguje.

Ponekod je bilo nekaj podrtega drevja, ki je popustilo pod težo mokrega snega.

Preizkušanje, koliko je snega, palica gre skoraj cela v sneg.

Naslednja pošiljka snega bo prekrila tudi tale znak in cesta bo nato prevozna za vse, brez omejitev.

Še zadnja prepreka na cesti, preden sva vstopila v  "zemeljski raj".

Na Hlipovcu je sonce že doseglo skoraj maksimalno zimsko višino.

.Smreke so ga željno čakale, da se osvobodijo belega bremena.

Midva pa bi najraje, da bi ostalo tako kot je... pravljično lepo.

Zato sva uživala v prizorih, ki so nama bili podarjeni. Jutri bo vse drugače.

Ne veš ali bi hodil dalje ali gledal in vsrkaval čudovito lepoto tega dneva.

S Hlipovca sva zavila navzgor proti Komnu. Počasi in tiho, da ne zmotiva vzdušja.

Vrh Komna je najprej sramežljivo pokukal izza strmega zasneženega pobočja.

Nimam besed kako bi opisala to čudovito belo stvarstvo.

Ko ti je enkrat dano, da si del te lepote, si želiš znova in znova.

Ta doživetja so prav opojna.

Peca je prebila vso meglo v ozadju.

Pogled proti Uršlji gori je podoben.

Šla sva navzgor vse do ostrega skalnatega grebena, ki vodi na vrh Komna., nekje na 1620 m sva se ustavila.

Na skalnatem grebenu sva se pripravila za spust. Seveda skal nisva videla.

Iz poletnih plezarij pa dobro veva, kaj se skriva pod debelim snežnim plaščem.

Malo je bilo strmine z grebena in po gozdu nato pa poezija navzdol po sipkem snegu.

Tako prostrano smučišče midva pa sva ga sprivatizirala. To zimo bo najino!

Še en pogled na Peco. Megla je že malenkost nižje.

Nato so priplavale meglice, pokrajino so nekako zopet olepšale, čeprav misliš, da to ni več mogoče.

In tako navzdol.

Za seboj sva pustila še veliko neokrnjene beline, ni se vse dalo presmučati. Najlepše je, ko si sam, samcat v tej čudoviti naravi. Vsa ta bleščeča belina je bila samo za naju.

Tole bo treba še ponoviti in to velikokrat.

Pa čimprej

___________________