Na Matajurju do zdaj še nisva bila, pa toliko je omenjan vedno in povsod.
Prvi razgled se je ponudil na planšarijo.
Pot je bila mokra, spolzka, meglice so se dvigovale in spuščale ter v močnem vetru preganjale čez Matajur. Razgledov z vrha nisva užila zato pa sva uživala v prvih letošnjih barvah jeseni.
Vrh 1684 m je zakrila megla tako, da razgledov nisva imela nič ampak nič zato sva ga pa spoznala vsaj s talne perspektive.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar