Boskovec

Izhodišče: Zg.Goltnik
Snežne razmere: spihane planjave, menja se trd napihan sneg in zameti sipkega suhega snega.

V tem sobotnem jutru se je tudi dolina  izkopala iz megle.

Pokuk na severno stran Golt. Sveti Križ je tam, ja.

Močan severnik je spihal planjave in odnesel sneg.

Vrh nad Konečko planino -1232 m.

Pogled na dolino s tega vrha.

Zopet zasnežena cesta je čakala samu naju,  da spet ureževa svežo smučino. Z veseljem jo bova!

Najine sledi od prejšnega tedna so bile pokrite z novo 10 cm snežno oddejo.

Snežna pravljica še vedno obstaja na teh planinah.

V taki belini ornamentov ti srce enostavno zaigra. Planine in gore nama nikoli niso pomenile samo poligon za nabiranje "NeVemČesa" ampak vedno le neminljivo čudovito stvarstvo narave.

 Pričara ti spoštovanje in enkratno lepoto zavedanja v vsakem letnem času.

Zadnje proge oblakov so prešle Uršljo goro..

Opazila sva, da še ni bilo junaka, ki bi pregazil do vrha Boskovca.

Vedno težje bo; snega je vsak dan več.

Pa sva tokrat gaz po grebenu naredila midva. S smučmi gre lažje.

Na vrhu je bila skrinjica s vpisno knjigo samo še malo vidna.

Pokrajina na vrhu je tako lepa, da nama jo je bilo žal kmalu zapustiti.

Dvoznačno označen vrh.

Planjava pod Boskovcem je predvidena za spust. Je treba paziti na štore in osamele skale.

Okno je zasneženo.

Tudi Dolina je v snegu. Zadnja leta to ni več popolnoma samoumevno,

kot je bilo v letih najinega otroštva.

Drevesa so tokrat ječala v vetru tudi zaradi ledenega oklepa.

Spust navzdol je tokrat potekal po trdih ploščah snega, ki so kar naenkrat prešle

v mehko sipino napihanega snega. Bilo je precej pestro.

Neokrjena belina pa je vabila oko da uživa in se odpočije od nesnage v dolini.

Najina podpisa so bila tokrat prilagojena trdim razmeram na terenu.