Razmere: vetrovno, mrzlo, občasni snežni zameti
Čas: pet ur
Kljub kopici oblakov na nebu ali pa ravno zaradi tega, je Velika planina dobra odločitev za planinski izlet.
Ko si enkrat gor, se ti odprejo lepi razgledi na vse strani. Tukaj sta Rogatec in Lepenatka.
Na bližnjem Krvavcu so imeli ta dan bolj osončeno kot je bilo pri nas.
Poljanski rob nad Malo planino je tokrat obložen z napihanimi opastmi.
Včasih je treba tudi čez ograjo in na rob, šele takrat se dobro vidi kaj vse je spodaj.
Savinjske Alpe pa so bile vseskozi pod oblaki, ki so brzeli s severa na jug.
Kavka je takoj zasedla svojo izvidniško točko in čakala na svoj delež najine malice. Tudi tokrat ji je uspelo.
Te dve male hiške na Zelenem robu so mi bile najbolj všeč.
Pred jamo je tudi letos velik napihan zamet.
Poljanski rob izgleda elegantno prav iz vseh smeri.
Velika planina prav v vsakem vremenu nudi obilico motivov za oko in fotoaparat.
Najvišja skala daleč naokrog. Tudi ko je mrzlo in buči severni veter je gor lepo.
Naselje hišic na Mali planini in Domžalski dom v ozadju.
Zaradi vetra, ki je gnal oblake, so se slike za ogled hitro menjavale.
Včasih je veter razpihal oblake in nam naklonil nekaj minut sončenja. Kako je bilo prijetno!
Vetrovi so v preteklih dneh narisali krasne risbe čez vse ledene planjave. Nam v občudovanje in razmislek.
Ne vem kdaj je lahko še lepše...
Nekaj zametov je bilo kljub vsemu potrebno prečit, vsem se ni dalo izognit,
čeprav so bile planjave bolj ali manj brez snega.
Pot nazaj navzdol do planine Kisovec je bila na začetku zelo spolzka, ker je bilo čez dan kar nekaj obiskovalcev. Nič hudega. Za vse je bilo obilo svežega zraka in dovolj topline v vseh treh planinskih kočah.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar