Rastočka planina

Izhodišče: Šmihel nad Mozirjem
Razmere: okoli 40 - 50 cm suho - mokrega snega, sončno in toplo
Čas:  6 - 7 ur

Zaradi obilice novozapadlega snega v hribih se je izredno povečala nevarnost snežnih plazov in zato je bilo pametno izbrati varno pot v snežno kraljestvo.

Jutro nad kmetijo Goltnik nad Šmihelom je bilo prav čarobno.

Dan je veliko obetal z novo snežno oddejo. Prva sva urezala smučino in bila sama v neokrjeni belini.

Pokuk ob poti.

Edine sledi, ki sva jih opazila so bile sledi srnjadi in izgledale so tako 

kot da bi se najini predhodniki prav lepo zabavali.

Na Rastočki planini pod Boskovcem sta mir in spokojnost prišla še bolj do izraza.

Zimska toplina in bleščeča svetloba blagodejno vplivata na počutje. Zdaj pa desno gor  - na Boskovec.

Snežena kupa sladoleda ob poti mi je pustila asociacijo, da bi podobno naredili doma na toplem. Mnjam....

Včasih se mi zazdi, da sneg pokrije vso umazanijo človeštva in spet lahko občutim vso lepoto stvarstva.

Ampak to občutje je lahko le tu, visoko v planinah.

Pod Boskovcem - 1587 m sva obrnila navzdol. Globoki sneg za na vrh sva pustila še drugim junakom, 

naj malo gazijo, ko bodo prišli.

V snežni pravljici se dobro počutiva.

Koča na Rastočki planini je samevala in čakala na naju.

Počitek ob koči je bil nadpovprečno dolg. Malica, vroč čaj in veliko sončne toplote.

Ampak stol ob koči je bil že zaseden. Nič zato, nama je zadostovala mala klopca.

In sedaj samo še  -  juhuhu navzdol.

Gremo!

Pokuk še nazaj.

In še enkrat.

Trudila, uživala in smučala sva:

Samo še najin končni podpis na zadnjem travniku, preden sva prismučala do avta.

In naslednje dni bo še snežilo! Juhuuhuuuu!