Skuta čez Žmavčarje

Izhodišče:  dolina Kamniške Bistrice, zatrep doline v Koncu
Pot: neoznačena steza čez Žmavcarje-bivak pod Skuto-Skuta-Štruca-čez V.pode do bivaka pod Grintavcem-Kokrško sedlo- v Koncu
Čas: 10 ur s vsemi postanki

Takole se je v jutranjih urah megla poslavljala iz zatrepa doline Kamniške Bistrice- v Koncu.
Vsaj jaz sem si tako zamislila.

Vendar je megla vztrajala na celi poti do bivaka pod Skuto. Steza čez Žmavčarje je neoznačena toda dobro sledljiva. Nekje v sredini se pot postavi malo bolj pokonci in je v  mokrem vremenu potrebno več pazljivosti zaradi zdrsa.

Od bivaka navzgor je potrebno slediti kamnitim možicem čez vse Male pode. Meglice so se kar pošteno vlekle čez pode in precej zakrivale možice tako , da je bilo kar težko slediti pravemu grebenu za navzgor.
Končno pa je sonce le pokazalo, da namerava razčistiti vremensko situacijo.

V steni Skute pa so meglice zopet silile navzgor in me preganjale čim više proti vrhu.

Na vrhu Skute-2532 m nadmorske višine se je zableščalo sonce ter modro nebo in pogled nazaj proti Turski gori, Brani in Ojstrici je bil razgiban...

Tudi Rinke so se že osvobodile meglic...

Pogled na zahodno stran Kamniško Savinjskih Alp pa je razkril čudovito  lepoto planinskega raja kot na dlani: Štruca, Dolgi hrbet, Grintovec ter Kočne in Julijci z najvišjim vrhom v ozadju.

In napravil se je prekrasen dan.

Tudi kozorogi so se prišli malo posončit.

Tokrat sem hodila samasama...

Prekrasen kamniti svet Velikih podov in nikjer žive duše razen mene in kozorogov, menda.....

Meglice na podih so se takole razblinjale...

Del pogorja Štruce.

Ni balvan, zaključek mogočne stene dela Štruce je to.

Pogled na drugo stran Kamniškega sedla z Brano, Ojstrico in Planjavo v ozadju.

Pogled s Štruce na Grintovec in spodaj kamniti svet Velikih podov, čez katere vodi pot dalje proti bivaku pod Grintovcem.

Zelena oaza  med kamnitimi podi.

Pot se je vila po prekrasnem svetu proti bivaku pod Grintovcem.

Res težko mi je bilo zapustiti ta pravi in dobesedni planinski raj.
V bivaku je prostora za spanje za šest oseb.

Pogled v dolino Kamniške bistrice  mi je le pravil, da je še dolga pot pred menoj. Vse desno naokrog  bo potrebno do Kokršega sedla in šele nato navzdol v dolino.

Dan se je prevesil že dobro v drugo polovico.

Koča na Kokrškem sedlu je samevala, bila je zaprta že od začetka oktobra dalje.

Sledil je še en strm hod v dolino in en čudovit dan je bil za menoj.