Vstanemo ob 4.45 in ob petih izplujemo. Tokrat smo spet na dolgi etapi. Prejadrati bo treba več kot 150 M, da prispemo na Sicilijo do mesta Siracuse. Ker lahko v 24-tih urah prejadramo okoli 100 milj, to pomeni, da bomo prišli na naš cilj enkrat jutri dopoldan, ali pa še malo kasneje. Hitrost našega potovanje je zelo odvisna od hitrosti vetra ter od višine in smeri valov. Torej od vremena. Zato tudi zelo natančno preučimo vse vremenske prognoze, ki so nam na voljo.
Prve dve ali tri ure večinoma motoriramo, potem postane NE (30st) veter dovolj močan, da lahko jadramo v kurzu 210. To je kar dobro, saj je naš cilj na azimutu 220. Jakost vetra se stalno spreminja med 14 in 20 vozli in temu primerno prilagajamo jadra.
Jadranje je prijetno. Spet ima najbolj odgovorno delo avtopilot, ki pazi, da vozimo v kurzu, mi pa vsak po svoje. Seveda lovimo tudi ribe. Med jadranjem podnevi ves čas.
Počasi zapuščamo kalabrijsko obalo, se pravi ločujemo se tudi od prstov na italijanskem škornju in se vedno bolj bližamo Siciliji. Hitrost se nam giblje med 5 do 8 vozlov, morje je 3. Občasno pridejo tudi večji valovi v polkrmo.
Veter kasneje upade in ob 22.30 spet zaženem motor vse do 2.30, ko začneva z Bredo spet jadrati pri 12 vozlih NW. Najino dežurstvo od 21 do 24 ure sva namreč namenoma podaljšala, ker sva želela vso noč sama jadrati. Vendar je tisto prenehanje delovanja motorja ali pa dvig jadrovja prebudilo Vladota in sledila je zamenjava smene po kapetanovi zapovedi. Brez ugovora greva torej spat. Saj nama je prijalo tudi to.
Dan osmi: vse je dobro, le stalnega in dobrega vetra nam manjka
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar